Sestal se je pripravljalni odbor za posebno škofovsko sinodo za Bližnji vzhod

VATIKAN (nedelja, 4. oktober 2009, RV) – Posebni pripravljalni odbor za posebno škofovsko sinodo za Bližnji vzhod, ki bo potekala od 10. do 24. oktobra prihodnje leto, je na svojem prvem posvetu, ki je potekal 21. in 22. septembra, poudaril, da bi sinodalni očetje morali posebno pozornost posvetiti edinosti v različnosti Katoliških cerkva vzhodnega obreda in Katoliške cerkve latinskega obreda. Kot so poudarili člani pripravljalnega odbora za sinodo, so namreč kristjani, ki živijo na območju Bližnjega vzhoda, najprej kristjani in šele nato pripadniki različnih skupnosti. Ta različnost po njihovem prepričanju predstavlja posebno bogastvo in prav zato se zdi pomembno stremeti k boljšemu medsebojnemu spoznavanju, in sicer na podlagi medskupnostnih izmenjav in sodelovanja, skupne uporabe medijev ter skupnih molitev, srečanj, vzgoje in izobraževanja in dobrodelnih dejavnosti. Namen sinode za Bližnji vzhod je po besedah članov pripravljalnega odbora prebuditi kristjane, tako tiste, ki živijo na Bližnjem vzhodu, kot tudi tiste, ki so iz različnih razlogov zapustili svojo domovino. Prebuditi je treba zavest o njihovi svojevrstni identiteti ter v evangeljskem duhu okrepiti skupnostne in cerkvene vezi, da bodo lahko na nove načine služili celotni skupnosti, v kateri živijo. V pripravah na škofovsko sinodo za Bližnji vzhod se bo najprej oblikoval dokument Lineamenta, ki bo obsegal glavne vsebinske točke sinode, okrog velike noči prihodnje leto pa bi naj bil pripravljen tudi delovni dokument Instrumentum laboris.
Tema posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod bo Katoliška Cerkev na Bližnjem vzhodu: skupnost in pričevanje. Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša (Ap 4:32)., napovedal pa jo je papež Benedikt XVI., ko je sredi septembra v Castel Gandolfu sprejel sedem patriarhov in višjih nadškofov Katoliških cerkva vzhodnega obreda. Sklic posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod je le eno od mnogih znamenj papeževe velike skrbi za to območje, ki je sicer zibelka krščanstva in domovina nekaterih najstarejših krščanskih skupnosti, a hkrati tudi prizorišče nasilja nad njimi. Kristjanov je namreč na tem območju iz leta v leto manj - po nekaterih podatkih je Bližnji vzhod zapustilo že več kot dva milijona kristjanov.