Sestal se je pripravljalni odbor za posebno škofovsko sinodo za Bližnji vzhod
VATIKAN (nedelja, 4. oktober 2009, RV)– Posebni pripravljalni odbor
za posebno škofovsko sinodo za Bližnji vzhod, ki bo potekala od 10. do 24. oktobra
prihodnje leto, je na svojem prvem posvetu, ki je potekal 21. in 22. septembra, poudaril,
da bi sinodalni očetje morali posebno pozornost posvetiti edinosti v različnosti Katoliških
cerkva vzhodnega obreda in Katoliške cerkve latinskega obreda. Kot so poudarili člani
pripravljalnega odbora za sinodo, so namreč kristjani, ki živijo na območju Bližnjega
vzhoda, najprej kristjani in šele nato pripadniki različnih skupnosti. Ta različnost
po njihovem prepričanju predstavlja posebno bogastvo in prav zato se zdi pomembno
stremeti k boljšemu medsebojnemu spoznavanju, in sicer na podlagi medskupnostnih izmenjav
in sodelovanja, skupne uporabe medijev ter skupnih molitev, srečanj, vzgoje in izobraževanja
in dobrodelnih dejavnosti. Namen sinode za Bližnji vzhod je po besedah članov pripravljalnega
odbora prebuditi kristjane, tako tiste, ki živijo na Bližnjem vzhodu, kot tudi tiste,
ki so iz različnih razlogov zapustili svojo domovino. Prebuditi je treba zavest o
njihovi svojevrstni identiteti ter v evangeljskem duhu okrepiti skupnostne in cerkvene
vezi, da bodo lahko na nove načine služili celotni skupnosti, v kateri živijo. V pripravah
na škofovsko sinodo za Bližnji vzhod se bo najprej oblikoval dokument Lineamenta,
ki bo obsegal glavne vsebinske točke sinode, okrog velike noči prihodnje leto pa bi
naj bil pripravljen tudi delovni dokument Instrumentum laboris. Tema posebne škofovske
sinode za Bližnji vzhod bo Katoliška Cerkev na Bližnjem vzhodu: skupnost in pričevanje.
Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša (Ap 4:32)., napovedal
pa jo je papež Benedikt XVI., ko je sredi septembra v Castel Gandolfu sprejel sedem
patriarhov in višjih nadškofov Katoliških cerkva vzhodnega obreda. Sklic posebne škofovske
sinode za Bližnji vzhod je le eno od mnogih znamenj papeževe velike skrbi za to območje,
ki je sicer zibelka krščanstva in domovina nekaterih najstarejših krščanskih skupnosti,
a hkrati tudi prizorišče nasilja nad njimi. Kristjanov je namreč na tem območju iz
leta v leto manj - po nekaterih podatkih je Bližnji vzhod zapustilo že več kot dva
milijona kristjanov.