Papež Benedikt XVI. danes sprejel tri nove veleposlanike pri Svetem sedežu

CASTEL GANDOLFO (petek, 2. oktober 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes sestal s tremi novimi veleposlaniki pri Svetem sedežu, ki so mu izročili poverilna pisma. Najprej je sprejel filipinsko veleposlanico Mercedes Arrastio Tuason, nato nizozemsko veleposlanico baronico Henriette Johanno Cornelio Mario van Lynden-Leijten, nazadnje pa še ameriškega veleposlanika Miguela Humberta Diaza.

Sveti oče v govoru ameriškemu veleposlaniku izpostavil pomen spoštovanja človekovega dostojanstva in njegove pravice do življenja od spočetja do naravne smrti

Sveti oče je v govoru novemu ameriškemu veleposlaniku pri Svetem sedežu v luči januarske odločitve predsednika Baracka Obame, da umakne omejitve za financiranje splava v tujini, izpostavil pomen spoštovanja človekovega dostojanstva in njegove pravice do življenja od spočetja do naravne smrti. Kriza naših modernih demokracij poziva k novemu dialogu o modrih in pravičnih politikah, ki spoštujejo človeško naravo in posameznikovo dostojanstvo, je opozoril Benedikt XVI. in spomnil, da si za uveljavitev takšnih politik močno prizadeva Katoliška cerkev v Združenih državah Amerike. Ob tem je sveti oče, ki je sicer izrazil zadovoljstvo nad diplomatskimi odnosi med Združenimi državami in Svetim sedežem, spomnil tudi na včasih napačno pojmovanje svobode, ki, kot je dejal že na svojem apostolskem potovanju v Združene države Amerike aprila lani ni le dar, pač pa tudi poziv k osebni odgovornosti; je izziv, ponujen vsem rodovom, ki mora biti nenehno uporabljen za dobro ter povezan s spoštovanjem resnice in prizadevanja za pristni človeški uspeh.
Benedikt XVI. ni zaobšel niti globalne gospodarske in finančne krize, ki je Združene države močno prizadela. Dejal je, da omenjena kriza poziva k reviziji sedanjih političnih, gospodarskih in finančnih struktur v luči etičnega imperativa, ki zagotavlja celostni razvoj vseh ljudi. Kar je potrebno, je namreč takše model globalizacije, ki je navdihnjen s pristnim humanizmom, v katerem so narodi sveta obravnavani ne le kot sosedje, temveč kot bratje in sestre, je poudaril sveti oče, ki je nato spregovoril še o pristnem napredku, ki po njegovem mora biti celostni in človeški, kar pomeni, da mora biti usmerjen na resnično dobro. K dosegu tega cilja lahko, kot je dejal rimski škof, svoj delež prispeva tudi Katoliška cerkev. Verski pogled in verska predstava namreč ne omejujeta političnih in etičnih razprav, pač pa jih bogatita. In verstva, prav zato, ker se ukvarjajo s končno usodo vsakega moža in žene, so poklicana biti preroška sila človekovega osvobajanja in razvoja povsod po svetu, še posebej na območjih, prizadetih s sovraštvom in spori, je poudaril papež ter ob tem pozval k razumevanju in sodelovanju med pripadniki različnih veroizpovedi.

Papež v govoru nizozemski veleposlanici izpostavil svobodo, ki je zasidrana v resnici, in vlogo družine, ki temelji na zakonski zvezi med možem in ženo

V govoru nizozemski veleposlanici pri Svetem sedežu baronici Henrietti Johanni Corneliji Mariji van Lynden-Leijten je papež dejal, da je zaščita in podpora svobode ključni element v prizadevanjih za dobro človeštva, za kar se trudita tako Nizozemska kot Sveti sedež. Pri tem je papež izpostavil, da mora svoboda biti zasidrana v resnici o naravi človeške osebe in da mora biti usmerjena k tistemu, kar je dobro za posameznike in za družbo. Posledice pretiranega individualizma so dobro vidne v trajajoči finančni krizi, je dejal Benedikt XVI. in izpostavil, da je v procesu gospodarske in politične integracije potreben trden etični pristop, ter da se mora globalizacija usmeriti k celostnem razvoju posameznikov, skupnosti in narodov. Sklicujoč se na svojo socialno okrožnico Ljubezen v resnici je sveti oče poudaril, da svet mora ponovno sprejeti pravi pomen svobode, ki ne pomeni omamljanje s popolno avtonomijo, ampak odgovor na klic življenja. Zato Sveti sedež tudi vztraja na nenadomestljivi vlogi verskih skupnosti v javnem življenju in javnih razpravah. Benedikt XVI. je nizozemski veleposlanici dejal, da je danes bolj kot kdajkoli prej pomembno, da civilna oblast prizna vlogo religije v nizozemski družbi, pri čemer je spomnil, da je več kot polovica Nizozemcev kristjanov, vedno več pa je tudi imigrantov, ki pripadajo drugim verskim tradicijam. Pri tem je pokazal na dejstvo, da nizozemska oblast podpira verske šole v državi, nato pa poudaril pomembno vlogo družine, ki temelji na trdni in rodovitni zakonski zvezi med možem in ženo. Nič ne more nadomestiti vzgojne vrednosti odraščanja v varnem družinskem okolju, kjer se oseba uči spoštovati in ohranjati dostojanstvo drugih, osvaja zmožnost za sprejemanje, srečevanje in dialog, uči se nesebičnosti, širokosrčnosti in solidarnosti do drugih, kar po papeževih besedah na kratko pomeni, da se oseba v družini uči ljubiti. Papež Beneditk XVI. je nato poudaril, da družba, ki zaradi predpostavljene različnosti spodbuja alternativne modele družinskega življenja, najverjetneje kopiči tudi družbene posledice, ki niso koristne za celostni človeški razvoj, pri tem pa je izrazil upanje, da bo katoliški prispevek na področju etičnih razprav slišan in upoštevan na vseh ravneh nizozemske družbe, da bo tako nizozemska kultura lahko ohranjala pristno svobodo in spoštovanje dostojanstva in vrednosti vsakega človeškega življenja.

Sveti oče filipinski veleposlanici govoril o pomenu dobrodelnosti in izpostavil vlogo dialoga in medkulturnega sodelovanja

Sveti oče v govoru novi filipinski veleposlanici pri Svetem sedežu Tuasonovi poudaril, da je v času, ko mnogi zlorabljajo Božje ime, nujnega pomena dobrodelnost, še posebej na območjih, kjer prihaja do prelivanja krvi. Papež Benedikt XVI., ki je tako spomnil na spore med katoličani in muslimani na Filipinih, je vse spodbudil k vztrajnosti v prizadevanju, da bi prevladal mir. Pobude za pospeševanje dialoga in medkulturnih izmenjav so po papeževih besedah v tem pogledu lahko zelo učinkovite. Toda mir nikoli ni preprosto proizvod nekega tehničnega procesa, ki ga izvajajo zakonodajna, pravosodna in ekonomska sredstva, pač pa se mir lahko zagotovi na podlagi prepričanja, da se zlo lahko premaguje le z dobrim, je dejal sveti oče. V nadaljevanju govora je izrazil duhovno bližino in solidarnost do približno 400 žrtev tajfuna Ketsana, ki je v minulih dneh opustošil jugovzhodno Azijo, najbolj pa je prizadel Filipine, kjer je po zadnjih podatkih umrlo 300 ljudi. Zaradi poplav, ki jih je v tej državi povzročila Ketsana in ki naj bi bile najhujše v zadnjih štirih desetletjih, je filipinska predsednica Gloria Arroyo razglasila stanje naravne katastrofe. Papež Benedikt XVI. se je v govoru dotaknil tudi nekaterih razvojnih in modernizacijskih teženj, kot so namakalni sistemi in novi sistemi javnega prevoza, ki, kot je dejal, dvigujejo raven kakovosti življenja filipinskega naroda. A kot je opozoril, kljub temu ne gre spregledati potrebe po pravičnemu in trajnostnemu razvoju, da bodo prebivalci države lahko uspevali telesno in duševno. Ob tem je rimski škof spomnil na številne reveže, ki jim je treba izboljšati življenjske pogoje ter jim tako omogočiti, da bodo lahko opravljali dolžnosti do svojih družin in skupnostih, v katerih živijo. Še posebej boj proti revščini zahteva poštenost, celovitost in neomajno zvestobo načelom pravičnosti, zlasti še s strani tistih, ki so neposredno poverjeni vladnim funkcijam in funkcijam javne uprave, je dejal sveti oče, ki je med drugim izpostavil dobre diplomatske odnose med Filipini in Svetim sedežem, temelječe na sodelovanju za pospeševanje miru, človekovega dostojanstva in svobode. Izrazil je še upanje, da bo vera filipinskega naroda v njem prebudila željo po vedno zavzetejšem in gorečnejšem prizadevanju za gradnjo civilizacije ljubezni, torej semena, ki ga je Bog posadil v sleherni narod in v sleherno kulturo.