Sveti oče začel svoje 13. apostolsko potovanje izven Italije in prvo na Češko

PRAGA (sobota, 26. september 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes ob 11. uri in 30 minut pristal na praškem letališču ter tako začel svoje 13. apostolsko potovanje izven Italije in prvo na Češko. Geslo papeževega obiska je Kristusova ljubezen je naša moč, eden od osrednjih namenov potovanja pa je spodbuditi tamkajšnjo Cerkev, naj bo kljub sekularizaciji nosilka življenjske moči, upanja in ljubezni. Sveti oče je iz rimskega letališča Ciampino vzletel ob 9. uri in 20 minut, pred tem pa se je na kratko sestal z italijanskim premieriom Silvijem Berlusconijem, ki se je nekaj minut pred papeževim odhodom v Republiko Češko vrnil s Pittsburgha, kjer je potekalo zasedanje vrha skupine najrazvitejših in najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev G20.

Papeža so na čeških tleh sprejeli predsednik države Vaclav Klaus, praški nadškof kardinal Miloslav Vlk in predsednik Češke škofovske konference monsinjor Jan Graubner. Rimski škof, ki se po treh obiskih svojega predhodnika Janeza Pavla II. na Češkem mudi kot drugi Petrov naslednik, je v svojem prvem govoru na Češkem vse prebivalce pozval, naj ponovno odkrijejo krščanska izročila, ki so oblikovala njihovo kulturo, krščansko skupnost pa je spodbudil, naj bo v času, ko se država nahaja pred izzivi novega tisočletja, slišna. Brez Boga človek ne ve, kam iti, in ne zmore razumeti, kdo pravzaprav je, je poudaril papež in dodal, da je za uspeh vsake družbe nujno potrebna evangeljska resnica, ki ljudi odpira upanju in jih naredi občutljive za človeško dostojanstvo. Sveti oče je izrazil upanje, da bi Čehe tako kot v času življenja velikih mučencev in svetnikov te države še naprej vodila luč resnice ter da bi vsi lahko uživali koristi, ki izvirajo iz sinteze modrosti vere in intuitivnega razuma.

Papež Čehe pozval k odkrivanju krščanskih korenin

 
Papež se je v krajšem govoru spomnil tudi 20. obletnice padca komunizma in ponovnega rojstva demokracije na Češkem, ki jo bodo Čehi obeležili v prihodnjih mesecih. Kot je dejal sveti oče, se je z žametno revolucijo zaključilo obdobje, v katerem je bilo kroženje idej in kulturnih gibanj strogo nadzorovano, posebna tragedija za to državo pa je bil po papeževi oceni neusmiljeni poskus vlade tistega časa Cerkev prisiliti v molk. Toda tudi v tem krutem času so se našli posamezniki, ki so pogumno pričevali za zvestobo Jezusu Kristusu, je dejal papež in spomnil na zavetnika češkega naroda svetega Venčeslava, sveto Ljudmilo in svetega Adalberta.

Papež pred praškim Detetom Jezusom spregovoril o družini in nagovoril otroke

Papež Benedikt XVI. je iz letališča odšel v praško cerkev Marije Zmagovalke, kjer je počastil kipec Detega Jezusa. Sveti oče se je pred Detetom Jezusom najprej zadržal v tihi molitvi, nato pa kip okronal z zlato krono. V nagovoru je papež spomnil na družine po vsem svetu, na njihove radosti in težave, ter jih vse izročil v varstvo praškemu Detetu Jezusu. Benedikt XVI. je tudi spregovoril o otrocih, rekoč, da ob praškem Detetu Jezusu lahko razmišljamo o lepoti otroštva in Jezusovi naklonjenosti do najmanjših, pri tem pa je spomnil, da mnogo otrok ni ljubljenih, ne zaželenih in ne spoštovanih in da mnogi trpijo zaradi nasilja in vseh vrst brezvestnega izkoriščanja. Papež je še posebej nagovoril otroke, ki so ga s starši pričakali ob prihodu v praško cerkev. Dete Jezus vas zelo ljubi, vi pa mu vrnite njegovo ljubezen tako, da boste sledili njegovemu zgledu: bodite ubogljivi, dobri in prijazni, je dejal sveti oče in jih še pozval, naj so svojim staršem vir radosti in pravi Jezusovi prijatelji, spodbudil pa jih je tudi k molitvi zase, za svoje starše in sorodnike, učitelje in prijatelje, ter tudi za papeža samega.

Benedikt XVI. politikom in diplomatom o odnosu med resnico in svobodo

Sveti oče se je nato na gradu Hradčani sestal s češkim predsednikom Vaclavom Klausom, kasneje s premierom Janom Fischerjem, predsednikom češkega senata Premyslom Sobotko in predsednikom poslanske zbornice Miroslavom Vlčkom, nato pa še s predstavniki političnih in civilnih oblasti ter z diplomatskim zborom.
Papež je v govoru posebej izpostavil vprašanje svobode in resnice ter poudaril, da zvestoba narodu, ki mu politiki služijo in ga predstavljajo, zahteva zvestobo resnici, ta pa edina zagotavlja svobodo in celostni človeški razvoj. Pogum za zagovarjanje resnice pa služi vsem članom družbe, saj osvetljuje pot človeškega napredka, kaže etične in moralne temelje in zagotavlja, da javna zakonodaja črpa iz zakladnice človeške modrosti, je dejal papež in poudaril, da občutljivost za univerzalno resnico ne sme nikoli biti zasenčena z posameznimi interesi, ki lahko vodijo le v družbeno ločevanje in diskriminacijo.
Svoboda teži k cilju in zato potrebuje prepričanje, je dejal Benedikt XVI in nadaljeval, da resnična svoboda predpostavlja iskanje resnice in resničnega dobrega ter zato najde svojo izpolnitev ravno v spoznanju in opravljanju tistega, kar je pravilno in pravično. Resnica je vodilno pravilo za svobodo, dobrota pa je popolnost svobode, je poudaril sveti oče ter nadaljeval, da ima za kristjane resnica ime, namreč Bog, dobrota pa ima obraz, to je Jezusu Kristus. Benedikt XVI. je izpostavil, da je krščanska vera na Češkem odigrala ključno vlogo v oblikovanju duhovne in kulturne dediščine in da mora enako ostati tudi v prihodnosti. Bogata dediščina kulturnih in duhovnih vrednot je namreč dala obliko identiteti češkega naroda in ga tudi opremila z vizijo o njegovi vlogi v središču Evrope. Evropa je več kot le celina, Evropa je dom, je poudaril papež, svoboda pa najde svoj najgloblji pomen v duhovni domovini. Pri tem je Benedikt XVI. posebej poudaril nenadomestljivo vlogo krščanstva pri oblikovanju zavesti vsake generacije in širjenje temeljnega etičnega prepričanja, ki služi vsaki osebi, ki evropsko celino imenuje dom. Sveti oče je še izpostavil, da mora na današnjih križiščih civilizacije, vsako prizadevanje za človeški napredek črpati navdih iz žive dediščine. Evropa, zvesta svojim krščanskim koreninam, je še posebej poklicana, da ohranja to transcendentalno vizijo v svojih pobudah in tako dela za skupo dobro vsakega naroda.

Vloga češke Cerkve na področju vzgoje, izobraževanja, dobrodelnosti in služenja revnim
 
Papež Benedikt XVI. je na poti iz Rima v Prago na letalu odgovarjal na novinarska vprašanja, eno od katerih je bilo tudi vprašanje o prispevku Cerkve Republiki Češki. Sveti oče je dejal, da so katoličani v tej državi sicer v manjšini, kar pa ne pomeni, da ne morejo biti ustvarjalni. Njihova vloga je po njegovih besedah predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, dobrodelnosti in služenja revnim. Glede svoje tretje okrožnice Ljubezen v resnici je papež dejal, da je bila pozitivno sprejeta, sveti oče pa je vesel, da je lahko prispeval svoj delež k razpravi o etiki in ekonomiji.
Papež molil večernice s češkimi duhovniki, redovniki, redovnicami in bogoslovci

 Prvi dan svojega obiska na Češkem je papež, ki biva na sedežu apostolske nunciature, zaključil z večernicami, ki jih je vodil v praški katedrali svetega Vida, Venčeslava in Adalberta. V nagovoru je izrazil veselje, da srečanje poteka v tako lepi in častitljivi katedrali, ki je vidno znamenje moči božje milosti, ki deluje v srcih verujočih. Umetniško lepoto na svoj način osvetljuje tudi zvestoba mučencev, ki jim je katedrala posvečena in so z mučeništvom zapečatili svojo zvestobo Kristusu in Cerkvi. Herojstvo pričevalcev za vero, je nadaljeval papež, nas spominja, da samo osebno poznavanje in globoka povezanost s Kristusom zagotavlja duhovno moč za polno uresničenje krščanskega poslanstva, ker samo ljubezen do Kristusa daje učinkovitost apostolskemu delovanju. Zato je papež duhovnikom, redovnikom, redovnicam, bogoslovcem in novincem priporočil, naj v sebi gojijo ljubezen do Kristusa z molitvijo, in poslušanjem njegove besede, ter naj se hranijo z evharističnim kruhom, s pomočjo milosti pa naj bodo vešči mojstri edinosti in miru v vseh okoljih. Benedikt XVI. je v nadaljevanju spomnil na češko preteklost in dejal, da so njihove krščanske skupnosti so po dolgi zimi komunistične diktature pred 20 leti ponovno zaživele v svobodi. V tem času ste tudi opazili, da tudi danes ni lahko pričevati za evangelij, saj družba nosi še veliko ran, ki jih je povzročila brezbožna ideologija, pogosto pa jo očara potrošniška in uživaška miselnost našega časa. Vse to ustvarja nevarno krizo človeških in verskih vrednot, kar vse kaj hitro konča v vedno večjem etičnem in kulturnem relativizmu. V teh okoliščinah ste že veliko storili na področju dobrodelnosti. Prav pa bo, da se vaša dejavnost vedno bolj širi na vzgojo prihodnjih rodov. Katoliške šole naj pospešujejo spoštovanje do človeka. Mladinska pastorala pa naj poseže tudi izven šolskega področja. Kristus je namreč prišel za vse! Škofje in duhovniki naj se zgledujejo pri Jezusu Dobrem Pastirju, ki pozna svoje ovce in ovce poznajo njega. Bogu posvečene osebe je sveti oče spomnil, da so njihove redovne obljube zavestna in osebna odločitev, da bodo evangeljski sveti prvo življenjsko vodilo in da Bog mora vedno imeti prvo mesto v življenju vsakega človeka. Mladim, ki se pripravljajo na duhovništvo in redovniško življenje pa je sveti oče priporočil naj se skrbno pripravljajo na svoje poslanstvo na kulturni, duhovni in pastoralni ravni. Letos z veliko hvaležnostjo do Gospoda obhajamo 280-letnico razglasitve za svetnika sv. Janeza Nepomuka, 80-letnico posvetitve praške katedrale sv. Vitu in 20-letnico razglasitve za svetnico Neže Praške. Ta dogodek je naznanil osvoboditev vaše dežele od ateističnega zatiranja. Toliko je razlogov, je zaključil sveti oče svoj nagovor duhovnikom in Bogu posvečenim osebam, da življenje Cerkve nadaljujemo z veseljem in navdušenjem, računajoč na materinsko priprošnjo Device Marije in vseh vaših svetih zavetnikov.