Duhovna misel za 26. nedeljo med letom: Brez Boga je trpljenje nesmisel

DUHOVNA MISEL (sobota, 26. september 2009, RV) - Vsako evharistično bogoslužje naju vabi v odkrivanje skrivnosti Božjega kraljestva. Dobro je vedeti, da imajo pri odkrivanju Božjega kraljestva Jezus in učenci vedno drugačen pristop. Jezus napoveduje svoje trpljenje, učenci pa se med seboj prerekajo o svojih ambicijah. Jezus ob vsaki priložnosti pospešuje Božje delo, učenci pa bi radi sami sebi pripisovali Božje pravice in resničnost ukrojili po svojih potrebah in predstavah. Jezus deluje s pogledom na Božje kraljestvo, učenci pa bi radi to kraljestvo po svoji zamisli že na tem svetu. Ali sva jim ti in jaz kaj podobna?
Jezus napove svoje trpljenje. Jasno pa da vedeti tudi to, da je usoda učencev enaka usodi njihovega učitelja. Pa ne le usoda, tudi učiteljeva dediščina postane dediščina učencev. Usodo in dediščino midva težko poveževa in še težje in zares težko sprejemava. Mislim, da brez daru Svetega Duha, ki nama ga Jezus podari s križa, nikakor ne moreva sprejeti niti usode niti dediščine. Jezus namreč na križu pričuje o Božji ljubezni do tebe in mene in slehernega človeka. Berilo iz četrte Mojzesove knjige potrjuje Jezusovo držo, ki hoče vedno in na vsak način omogočiti Božje delovanje. Pokaže tudi ozkost in slepoto učencev, ki hočejo delovanje Božjega Duha omejiti le na svojo skupino. Jezus se do krvi zavzame, da jim pokaže, da je tisti, ki ni zoper nas, z nami. Berilo potrjuje kako nujno je izlitje Svetega Duha, če hočeva razumeti in sprejeti skrivnosti Božjega kraljevanja. Bog tekom življenja obišče vsakega človeka, da bi vse in vsakega pritegnil k sebi. Zato učenci ne smejo biti ljubosumni, če je bil dar Svetega Duha dan zato, da bi vsi ljudje lahko vstopili v Božje povabilo sožitja z njim.
Obstaja le en pogoj. Učenci ne bodo mogli vstopiti v skrivnost sožitja z Bogom, če se bodo prepustili svojemu slavohlepju in medsebojni tekmovalnosti. Če se jim prepustijo bodo te egoistične ambicije in tekmovalnost uničujoče vplivale na njihove odnose do sebe, do drugih in do Boga. Zaprle jih bodo v začaran krog trpljenja. Gorje tistim, ki bodo to trpljenje povzročali. "Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje" (Mr 9,42). Za vsakega človeka so skrivnosti kraljestva najbolj dragocena dediščina. So največji zaklad, kar jih človeško srce lahko želi od Boga. Ovirati, poškodovati in pokvariti takšno dediščino je zato strašno. Posledice za človeka, ki to dela so izguba smisla življenja in izguba te iste dediščine. Jezusov odgovor učencem je torej izredno trd. Podobno, kot Petru, Jezus tudi učencem izredno trdo odogovori: "Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj. Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino, kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.« (Mr 9, 43.45.47-48).
Kaj to pomeni? Če najinega srca ne osvoji strast za Božje bo vse prazno. Če ljubezen do Boga ne pretehta, bova neizogibno živela v trpljenju in ga povzročala tudi drugim. Kakšen smisel ima torej strašno trpljenje, če preprečuje pot življenja? V tem je vsa naša človeška drama. Zato Jezus jasno posvari: odsekaj, odpovej se vsaki stvari, ki je proti ali zanika pot življenja. To pomeni: najprej se odpovej vsemu kar onemogoča in ovira dinamiko življenja. Odpovedati se pa ne uspeš in ne zmoreš, če nisi nikdar doživel lepote Jezusovega pričevanja o Božji ljubezni do človeka.
Skrivnosti Božjega kraljestva so skrivnosti spoznanja Jezusa Kristusa. Zato evangelist Marko konča deveto poglavje z besedami: "Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!" Želi nama reči: "Če se bosta pustila prepričati, da bodo skrivnosti Božjega kraljestva postale zaklad vajinega srca in se bosta odpovedala (sol je kot odpoved) vsakršni obliki slavohlepja in tekmovalnosti, bosta lahko med vama uživala mir. Ta mir je pečat Božjega delovanja v vama in sad daru Svetega Duha. Uživala bosta izkustvo spoznanja Jezusa Kristusa, vajinega Učitelja, ki je prišel, trpel, umrl in vstal. Njegov prihod je tako resničen, da za njegove učence velja: kdor se dotakne človeka, se dotakne Boga. Za tiste pa, ki še ne verujejo v Jezusa pa velja: kdor da Kristusovemu učencu, da Kristusu, kar storiš Kristusovemu učencu, si storil Kristusu.

Pripravil: p. Viljem Lovše