Srečanje s Kristusom

RIM (nedelja, 20. september 2009, RV) – Minulo nedeljo smo v premišljevanju v letu duhovništva razmišljali kako pomembno je v življenju duhovnika njegovo srečanje z Bogom Stvarnikom in Očetom. Kot izhodiščno besedilo smo vzeli stavek iz Razodetja apostola Janeza, ko Kristus pravi apostolu Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi! Danes se zamislimo, kako to sporočilo razumeti v odnosu do Kristusa.
Apostol Janez posatvi polnost življenja v Kristusu na isto raven kot polnost življenja v Bogu Stvarniku in Očetu, pravi biblicist Ugo Vanni. Vendar apostol polnost življenja v Kristusu prikaže v luči velikonočne skrivnosti, ko pravi Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzmelja (Raz 1,17-18). Kristus je popolnoma deležen človeške stvarnosti, ker je pravi človek, ki je ves potopljen v zemeljsko danost, vendar jo neskončno presega. Postane mrtvo truplo, toda po vstajenju postane Živi na isti ravni, kakor je Živi Bog. Njegova življenjska moč se, kot Božja, razsteza na veke vekov. Pri tem apostol nakaže poseben vidik Kristusove nadnaravne življenjske moči in pravi, da je Kristusovo življenjsko moč po vstajenju na nek način mogoče preveriti in jo zaznati na zemeljski ravni. Kristus ne zatrjuje, da po osebni zmagi nad smrtjo živi popolnoma le na božji ravni, ampak pravi a glej, dobeseden prevod bi bil gledaj!, da živim kakor ti, in povabi apostola Janeza, da se o tem osebno prepriča.
Dejansko vstali Kristus daje polnost svojemu življenju, ki ga živi kot človek, in to človeško življenje živi kot moč in ustvarjalnost, ki sta lastni zgodovini odrešenja, ki se že uresničuje. Katerokoli dobro delo, ki ga človek stori po Kristusovem vstajenju je že drhtenje vstajenja, ki izraža življenjsko moč vstalega Kristusa. Zato je vsako dobro delo dejavno v zgodovini v luči popolnega razcveta, ki se bo pokazal ob koncu časov. Ta navdušujoči vidik pisatelja Knjige razodetja ne ponese v ozračje sanj. Apostol Janez se preveč jasno zaveda človeških danosti in jih ne izgubi izpred oči niti za trenutek. Prisotnost življenjske moči vstalega Kristusa v naši zemeljski zgodovini ne prepreči in ne ublaži grenke krutosti smrti. Življenje se na določeni točki konča in v grški ter judovski domišljiji ostane le delno in senčno preživetje, nekakšna krhka onostranskost iz katere ni vrnitve. To stvarnost apostol Janez vzame zelo resno in zapiše, da ima Prvi in Zadnji in Živi v rokah ključe smrti in podzemlja. Vpričo smrti in podzemlja, grško hados – nevidnega, ima vstali Kristus odločilno moč, da je popolnoma odgovoren za naše življenje. Apostol Janez to stvanost izrazi v apokalptičnem jeziku, ko zapiše, da ima vstali Kristus v rokah knjigo Življenja v kateri so zapisana naša imena skupaj s skrivnostmi našega življenja.
Toda kako bo vstali Kristus prenesel svoje presežno življenje v umrljive ljudi? Kako mu bo uspelo, da on, Živi, ljudi naredi žive, kakor je sam živ?
Apostol Janez uči, da vsako življenje v sebi nosi neko popolnost, ki ne dopušča delitev ali pomanjšanja. To je eshatološka, tista zadnja in poslednja prvina, ki se bo uresničila na koncu zgodovine odrešenja. Zmaga vstalega Kristusa nad zlom, ki je klica proti-življenja v zgodovini vodi v ponovno uresničevanje prvotnega raja na zemlji. Apostol Janez to stvarnost v Knjigi razodetja takole opiše Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala izpod prestola Boga in Jagnjeta. Po sredi njegove ulice in obkraj reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom (Raz 22,1-2).
Življenjska moč, ki je lastna Bogu in življenjska moč mrtvega in vstalega Kristusa, ki daje svojega Duha, se med seboj podarjajo v nezaslišanem obilju, postanejo kot reka, ki preplavlja. Drevo življenja, ki se je razmnožilo in postalo vrt z drevesi, je že na razpolago vsem. Bog in vstali Kristus dajeta vse svoje življenje, ki ga imata. In vsak duhovnik, vsakdo, ki je prejel božje življenje v krstu in z njim splošno duhovništvo, je deležen tega Božjega življenja in življenja od mrtvih vstalega Kristusa.
Ta teden se bom pogoso spraševl, kdaj in kako sem doživljal vstalega Kristusa v mojem živlenju?
V tem tednu bom bolj pozoren na znamenja življenjske moči, ki se kažejo v meni, v dogodkih in v drugih kot Božji dar.