Papež na današnji splošni avdienci govoril o vzhodnokrščanskem menihu svetem Simeonu

VATIKAN (sreda, 16. september 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu govoril o vzhodnokrščanskem menihu svetem Simeonu, novem teologu, ob tem pa je vernike spomnil na božji poziv, naj se na žalitve in napade odzivajo z odpuščanjem, na sovraštvo pa z ljubeznijo. Samo Božja ljubezen nam odpira srce drugim in nas naredi občutljive za njihove potrebe, nam daje videti vse ljudi kot naše brate in nas vabi, naj na sovraštvo odgovarjamo z ljubeznijo in na napade z odpuščanjem, je poudarjal sveti Simeon.
Papež pa je pojasnil, da je za slehernega vernika bistvenega pomena rast v ljubezni in poznavanju Jezusa Kristusa, ki ga ni mogoče dobro spoznati iz knjig, temveč le na podlagi duhovne izkušnje. To je eden od naukov cerkvenega očeta Simeona, tako imenovanega novega teologa, ki je živel med 10. in 11. stoletjem v Carigradu. Pri svojem iskanju Boga ga je vodila ljubezen do bližnjega. Sveti oče je ob tem izpostavil pomen spreobrnjenja srca, ki gre čez globoko kesanje in iskreno bolečino zaradi lastnih grehov do zveze s Kristusom, virom veselja in miru. Simeon, novi teolog, torej vabi k veliki pozornosti do duhovnega življenja. Čeprav po eni strani upravičeno skrbimo za svojo telesno, človeško in umsko rast, je še pomembnejše, da ne zanemarimo tiste notranje rasti, ki temelji na poznavanju Boga in skupnosti z Njim, je poudaril papež in pojasnil, da je na ta način mogoče v vseh trenutkih in v vseh okoliščinah okusiti Božjo pomoč. Božja ljubezen pa, kot je trdil sveti Simeon, v nas raste, če ostanemo povezani z Njim v molitvi in v poslušanju Njegove besede. Na ta način se po njegovih besedah tudi naša srca odpirajo drugim, tako postajamo občutljivi za njihove potrebe in v njih vidimo svoje brate, ki smo jih dolžni ljubiti. Simeon, novi teolog, je, kot je dejal sveti oče, ljudi vabil, naj se na sovraštvo odzivajo z ljubeznijo, na napade in žalitve pa z odpuščanjem. Sam je namreč bil žrtev nerazumevanja in je nekaj časa živel celo v izgnanstvu. Kljub temu, da mu življenje ni prizanašalo, pa je v sebi gojil močno ljubezen do lastnih sovražnikov. Benedikt XVI. je takšno držo svetega Simeona označil kot nekaj skorajda nemogočega ter izrazil prepričanje, da je tolikšna njegova ljubezen do sovražnikov gotovo izvirala iz nekega drugega vira, ne pa iz njega samega. Simeon je razumel, je dejal papež, da je izvirala iz Kristusa, tako mu je vse bilo razumljivo: vir ljubezni v njem je pravzaprav Kristusova navzočnost v njem.
Sveti oče v svoji današnji katehezi ni zaobšel niti Simeonove mističnega zedinjenja z Bogom, ki mu je pomagala in ga usmerjala. Ob tem je papež vse duhovnike, posvečene osebe in laike, še zlasti pa mlade, povabil, naj se večkrat zatekajo k nasvetom in priporočilom tega velikega cerkvenega učitelja in duhovnega očeta, ki lahko vsakega spremlja pri spoznavanju samega sebe in ga vodi k intimni povezanosti z Gospodom, da bi se njihovo življenje vedno bolj približevalo evangeliju.