Leto duhovništva - duhovnikovo srečanje z Bogom in Kristusom
RIM (nedelja, 13. september 2009, RV) – Ko v letu duhovništva premišljujemo
o bistvu duhovništva, ki je zakramentalno sredništvo med Bogom, Jezusom Kristusom,
Svetim Duhom po Cerkvi s človeštvom, je samoumevno, da je duhovnik oseba, ki je vzpostavila
oseben odnos, se je osebno srečala z Bogom in Jezusom Kristusom. Zato je premišljevanje
o tem srečanju hkrati tudi premišljevanje o bistvu duhovništva. Danes se bomo zamislili
v srečanje med Bogom in duhovnikom. Prihodnjo nedeljo pa bo vsebina premišljevanja
srečanje med duhovnikom in Kristusom. Ko Knjiga razodetja, pravi biblicist pater
Ugo Vanni, prvič govori o življenju, to stori v zelo navdihujočem okviru »prvega prikazanja«
(Raz 1,9-20), ko vstali Kristus naroči apostolu Janezu, naj svojo izkušnjo z Bogom
in Njim zapiše Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam (Raz 1,10). Podobna
naročila najdemo že v stari zavezi in v sinoptikih, ki poročajo o spremenenju na gori.
Opis spremenenja na gori ima dve stopnji. V pri se učenci srečajo s Kristusom,
ki je obdan z nebeško svetlobo, ki kaže na njegovo božanstvo z vsemi Božjimi lastnostmi,
kot sodnika in duhovnika ter z neverjetnim osebnim čarom Njegovo obličje je bilo kakor
sonce, kadar žari v vsej svoji moči (Raz 1,16). Apostol Janez ne vzdrži tega stika
in pokaže tipično človeško slabost, ko se sreča z nadnaravnim. In tu se začne druga
stopnja Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je
položil name desnico in rekel: 'Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi'. Bil sem
mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja (Raz 1,17-18). Kristus
se zaveda Janezove človeške slabosti. Dejstvo, da je vstali Gospod, kot se prikaže
na začetku, ga ne oddalji od ljudi in mu tudi ne prepreči, da bi jih razumel. Z zaupno
in prijateljsko gesto položi roko na Janezovo glavo in ga pomiri Ne boj se! Sijaj
vstalega Kristusa presega meje človekove zmoglivosti gledati v svetlobo. Toda vstali
Kristus se z vem svojim pravim sijajem da na razpolago človeku. Kristus se predstavi
kot tisti, ki je Živi. Ne potrjuje svoje življenjske moči, ampak preposto pove, da
je Živi, v smislu, da je polnost Življenja. In tu se apostol Janez naveže na preroka
Izaija, ki tudi govori o Bogu, ki je polnost življenja in ne uporablja drugih označb,
kot so polnost modrosti, pravičnosti, vsemogočnost, dobrota in druge. Prerok Izaija
govori o Bogu, ki Živi, je polnost Življenja, je življenje v vseh pogledih in pomenih,
tako, da je življenje pristna Božja narava. Zato bo že prerok Izaija dejal, da vse,
kar živi, kar je živo, ima nekaj božanskega v sebi. Velja pa tudi nasprotno, vse,
kar zanika življenje ali ga zmanjšuje, ga slabi in učuje, izključuje Boga, ali pa
vsaj teži k temu, da omeji Božjo prisotnost. Smrt je torej praznina Boga. Smrt je
tam, kjer ni Boga. Apostol Janez to Izaijevo razumevanje bistva Boga, da je Življenje
v polnem pomenu besede, vzame za svoje. Za apostola Janeza je Bog tisti, ki Živi na
veke vekov. Toda to ni neko odmišljeno, abstraktno življenje, ampak je polnost žive
dejavnosti, ki se uresničuje v neskončnost, je v sorazmerju z Bogom. Božje življenje,
bi lahko rekli, je vse v svetu Boga, Živem na veke vekov. Zato bo apostol Janez v
svoji Knjigi razodetja vedno govoril o Božjem stvariteljskem delovanju. Živi na veke
vekov je tisti, ki ustvarja vse stvari (Raz 4,11). Božje življenje teži k darovanju,
sporočanju, k izražajnju v ustvarjanju in v zgodovini. In kadar se zgodovina nagiba
h koncu, zlo dokončno uniči srd Boga, ki živi na veke vekov (Raz 15,7). Božje življenje
je nespravljivo s katerokoli vrsto zla. Kadar Božja življenjska moč stopi v stik z
zlom, postane srd, jeza, ki po svoji naravi uničuje zlo. Tudi to je vedno Božje stavriteljsko
delovanje, ki pa ga moramo gledati in razumeti kot dejavnik v okviru zgodovine, ki
je postala zgodovina odrešenja, pravi biblicist Ugo Vanni. Vse to pa v smislu, da
je zgodovina odrešenja zgodovina, v kateri Bogu ustvarja novo nebo in novo zemljo,
kjer smrti ne bo več. Ta teden se bom večkrat vprašal, kako v svojem življenju
izkušam, da Božja življenjska moč deluje tudi v mojem življenju. Prav tako si
bom ta teden prizadeval, da bom bolj pozoren na znamenja življenjskih vzgibov v meni,
v dogodkih in v drugih, ki so vedno božji dar.