2009-09-13 18:45:29

Leto duhovništva - duhovnikovo srečanje z Bogom in Kristusom


RIM (nedelja, 13. september 2009, RV) – Ko v letu duhovništva premišljujemo o bistvu duhovništva, ki je zakramentalno sredništvo med Bogom, Jezusom Kristusom, Svetim Duhom po Cerkvi s človeštvom, je samoumevno, da je duhovnik oseba, ki je vzpostavila oseben odnos, se je osebno srečala z Bogom in Jezusom Kristusom. Zato je premišljevanje o tem srečanju hkrati tudi premišljevanje o bistvu duhovništva. Danes se bomo zamislili v srečanje med Bogom in duhovnikom. Prihodnjo nedeljo pa bo vsebina premišljevanja srečanje med duhovnikom in Kristusom.
Ko Knjiga razodetja, pravi biblicist pater Ugo Vanni, prvič govori o življenju, to stori v zelo navdihujočem okviru »prvega prikazanja« (Raz 1,9-20), ko vstali Kristus naroči apostolu Janezu, naj svojo izkušnjo z Bogom in Njim zapiše Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam (Raz 1,10). Podobna naročila najdemo že v stari zavezi in v sinoptikih, ki poročajo o spremenenju na gori.
Opis spremenenja na gori ima dve stopnji. V pri se učenci srečajo s Kristusom, ki je obdan z nebeško svetlobo, ki kaže na njegovo božanstvo z vsemi Božjimi lastnostmi, kot sodnika in duhovnika ter z neverjetnim osebnim čarom Njegovo obličje je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji moči (Raz 1,16). Apostol Janez ne vzdrži tega stika in pokaže tipično človeško slabost, ko se sreča z nadnaravnim. In tu se začne druga stopnja Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: 'Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi'. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja (Raz 1,17-18).
Kristus se zaveda Janezove človeške slabosti. Dejstvo, da je vstali Gospod, kot se prikaže na začetku, ga ne oddalji od ljudi in mu tudi ne prepreči, da bi jih razumel. Z zaupno in prijateljsko gesto položi roko na Janezovo glavo in ga pomiri Ne boj se! Sijaj vstalega Kristusa presega meje človekove zmoglivosti gledati v svetlobo. Toda vstali Kristus se z vem svojim pravim sijajem da na razpolago človeku. Kristus se predstavi kot tisti, ki je Živi. Ne potrjuje svoje življenjske moči, ampak preposto pove, da je Živi, v smislu, da je polnost Življenja. In tu se apostol Janez naveže na preroka Izaija, ki tudi govori o Bogu, ki je polnost življenja in ne uporablja drugih označb, kot so polnost modrosti, pravičnosti, vsemogočnost, dobrota in druge. Prerok Izaija govori o Bogu, ki Živi, je polnost Življenja, je življenje v vseh pogledih in pomenih, tako, da je življenje pristna Božja narava. Zato bo že prerok Izaija dejal, da vse, kar živi, kar je živo, ima nekaj božanskega v sebi. Velja pa tudi nasprotno, vse, kar zanika življenje ali ga zmanjšuje, ga slabi in učuje, izključuje Boga, ali pa vsaj teži k temu, da omeji Božjo prisotnost. Smrt je torej praznina Boga. Smrt je tam, kjer ni Boga.
Apostol Janez to Izaijevo razumevanje bistva Boga, da je Življenje v polnem pomenu besede, vzame za svoje. Za apostola Janeza je Bog tisti, ki Živi na veke vekov. Toda to ni neko odmišljeno, abstraktno življenje, ampak je polnost žive dejavnosti, ki se uresničuje v neskončnost, je v sorazmerju z Bogom. Božje življenje, bi lahko rekli, je vse v svetu Boga, Živem na veke vekov. Zato bo apostol Janez v svoji Knjigi razodetja vedno govoril o Božjem stvariteljskem delovanju. Živi na veke vekov je tisti, ki ustvarja vse stvari (Raz 4,11). Božje življenje teži k darovanju, sporočanju, k izražajnju v ustvarjanju in v zgodovini. In kadar se zgodovina nagiba h koncu, zlo dokončno uniči srd Boga, ki živi na veke vekov (Raz 15,7). Božje življenje je nespravljivo s katerokoli vrsto zla. Kadar Božja življenjska moč stopi v stik z zlom, postane srd, jeza, ki po svoji naravi uničuje zlo. Tudi to je vedno Božje stavriteljsko delovanje, ki pa ga moramo gledati in razumeti kot dejavnik v okviru zgodovine, ki je postala zgodovina odrešenja, pravi biblicist Ugo Vanni. Vse to pa v smislu, da je zgodovina odrešenja zgodovina, v kateri Bogu ustvarja novo nebo in novo zemljo, kjer smrti ne bo več.
Ta teden se bom večkrat vprašal, kako v svojem življenju izkušam, da Božja življenjska moč deluje tudi v mojem življenju.
Prav tako si bom ta teden prizadeval, da bom bolj pozoren na znamenja življenjskih vzgibov v meni, v dogodkih in v drugih, ki so vedno božji dar.








All the contents on this site are copyrighted ©.