Blaženi Slomšek in evharistija

RIM (četrek, 10. september 2009, RV) – Mesec september je v Sloveniji Slomškov mesec. Letos je to še prav posebej, saj mineva 150 let, ko je blaženi škof Slomšek prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Cerkev na Slovenskem bo ta dogodek proslavila 26. septebembra s slovesno sveto mašo na stadionu v Ljudskem vrtu v Mariboru. Slovesnost ob tem velikem državotvornem dejanju prvega slovenskega blaženega, bo tudi eden od pomembnih dogodkov v letu evharistije, ki ga je oklicala Slovenska škofovska konferenca in se bo zaključilo z evharističnim kongresom junija prihodnje leto. Vsebinska povezava med velikimi človeškimi, državotvornimi, kulturinimi in teološkimi dejanji v primeru blaženega škofa Antona Martina nikakor ne preseneča. Za blažene in svetnike je namreč dokazano, da so že v času zemeljskega življenja živeli globoko osebno povezanost z Bogom Očetom, Kristusom in Svetim Duhom v Cerkvi. Vrhunec te povezanosti je pri vseh blaženih in svetnikih prav njihov posebno ljubeči odnos do evharistije. Ta povezanost z Bogom v evharistiji se je otipljivo in krepostno močno kazala v vseh njihovih dejanjih do stopnje, da jih je Cerkev po procesu za blažene in svetnike vernikom in vsem ljudem dobre volje postavila za zgled, ki naj ga posnemamo.
Blaženi škof Anton Martin je živel globoko evharistično življenje kot duhovnik in škof že zato, ker je bil v službi evharistije. In tudi sicer si njegove svetosti ne moremo zamišljati brez izredno globokega odnosa do Kristusa, prisotnega v evahristiji. O vsem tem nas potrjuje Slomškova pesem Hvali svet Odrešenika, ki jo je objavil v Svetem opravilu leta 1846, torej v letu svojega škofovskega posvečenja. Pesem Hvali svet Odrešenika je njegova pesniška priredba evharistične himne, ki jo Cerkev moli na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Kot taka ima svojo pesniško in vsebinsko vrednost. Iz obeh razsežnosti veje Slomškov ljubeči odnos do Evharističnega Kristusa.

Hvali svet Odrešenika,
Hvali kralja, učenika,
Poj mu in veseli se!
Kol'kor moreš, tol'ko hvali!
Saj mu vredno hvale dali,
Vendar le ne bojo še.

 
Čudne je reči nam 'zročil,
Le nevernika je ločil
Z nami dan's se veselit'.
Živi kruh v življenje moje,
Preden gre v trpljenje svoje,
Kristus hotel zapustit'.

 
Torej hrum veselja téga
Naj se dan's povsod razlega;
Kvišku naj srce puhti!
Cerkev praznik, lej, obhaja,
Vsem tako na znanje daja
Kaj Zveličar naš stori'.