Papež Benedikt XVI. v Bagnoregiu: "Sveti Bonaventura je bil glasnik upanja."

VITERBO/BAGNOREGIO (ponedeljek, 7. september 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj obiskal Viterbo in Bagnoregio, kjer je želel vernike potrditi v veri in v njihovih srcih prebuditi željo po bolj močni veri, prav tako pa je jih želel spodbuditi k prizadevanju za edinost družbe, za katero so sicer danes značilna razhajanja na kulturni, verski, gospodarski in politični ravni.
Osrednji dogodek včerajšnjega obiska v Viterbu, imenovano tudi mesto papežev, je bila dopoldanska sveta maša v Valle Faulu. Po opoldanski molitvi Angel Gospodov se je sveti oče v papeški palači sestal s predstavniki krajevnih oblasti. Popoldne si je papež ogledal pisalni stroj svete Rose in katedralo te zavetnice Viterba, nato pa Marijino svetišče v Querci, kjer je molil skupaj z redovnicami, ki živijo v klavzuri. Sveti oče je redovnice povabil, naj bodo s svojo molitveno tišino v letu duhovništva daljna podpora vsem duhovnikom, do katerih naj gojijo duhovno materinstvo. Po krajšem nagovoru, med katerim se je zbranim redovnicam zahvalil za njihovo služenje, je sveti oče počastil sveto podobo Božje Matere Marije ter pred njo zmolil posebej sestavljeno molitev za to priložnost.
Papež Benedikt XVI. je iz Marijinega svetišča v Querci odšel v Bagnoregio, kjer se je na Trgu svetega Avguština srečal z verniki. Spregovoril jim je o svetem Bonaventuri, cerkvenem očetu, ki se je leta 1221 rodil prav v tem mestu, in ga predstavil kot neutrudljivega iskalca Boga, serafinskega pevca Stvarstvu in glasnika upanja. Papež je posebej naglasil, da smo kristjani tudi danes poklicani, da upamo proti upanju, ker je samo tako mogoče preseči težave sedanjega časa, vernike pa je pozval tudi k ponovnemu odkritju lepote in vrednosti Stvarstva kot Božjega daru človeku. Še posebej duhovnike je povabil, naj se v letu duhovništva med drugim posvetijo študiju velikega cerkvenega očeta svetega Bonaventure, avtorja mnogih filozofskih, mističnih in teoloških razprav, da bi poglobili svoje znanje o modrosti, ki je ukoreninjena v Jezusu Kristusu.
Sveti Bonaventura je bil glasnik upanja. Lepo podobo upanja najdemo v eni od njegovih adventnih homilij, ko vzporeja upanje z letom ptice, ki svoja krila razpostira na vso moč, in da bi jih premaknila, mora uporabiti vse svoje moči. Upati pomeni leteti, je trdil. Toda upanje zahteva, da so vsi naši udje v gibanju in da se usmerjajo proti pravi višini našega bivanja, torej k Božjim obljubam, je dejal papež in dodal, da tisti, ki upa, mora zdigniti glavo ter se obrniti k visokemu cilju svojih misli, k višini človeškega bivanja, torej k Bogu. Rimski škof je nato spomnil na Bonaventurine hvalnice Stvarstvu. Ta svetnik je Boga slavil za vse stvaritve, ki odsevajo Stvarnikovo vsemogočnost, modrost in dobroto. Sveti Bonaventura svetu predstavlja dar Božje ljubezni ljudem, pozitivno vizijo. V tem daru prepoznava odsev najvišje dobrote in lepote, ki potrjuje obstoj Boga samega, je poudaril papež. Bog se daje vsem, iz Njega, iz prvotnega vira izvira resnično, dobro in lepo. Ob tem je sveti oče dejal, da je tudi danes treba ponovno odkriti lepoto in vrednost stvarstva, in sicer v luči Božje dobrote in lepote.
Ko je govoril o sv. Bonaventuri kot neutrudljivem iskalcu Boga, je papež poudaril, da je vera izpopolnjevanje človekovih spoznavnih zmožnosti ter razvijanje znanja o Bogu in svetu, ob tem pa človeško bitje upanje zaznava kot pripravo na srečanje z Gospodom, ki bo začrtal polno dovršitev tistega prijateljstva, ki povezuje človeka in Boga. Ljubezen po papeževih besedah ljudi vpeljuje v božansko življenje, s tem ko jih nagovarja, naj vse soljudi v skladu z voljo Boga Očeta razumejo kot svoje brate in sestre.
Za svetega očeta je obisk mesta Bagnoregio, kjer se je rodil cerkveni oče sveti Bonaventura, med drugim pomenil spomin na njegovo duhovno in intelektualno preteklost, saj je papež Benedikt XVI. leta 1953 za rehabilitacijo za univerzitetnega profesorja napisal pomembno teološko razpravo o nauku tega svetnika o razodetju.
Viterbski nadškof Lorenzo Chiarinelli je po končanem obisku svetega očeta v Viterbu in Bagnoregiu za naš radio povedal, da so se na papežev obisk zavzeto pripravljali in da je dogodek presegel vsa pričakovanja in želje. Srečanje s svetim očetom je imelo globok cerkveni značaj, saj se je Petrov naslednik sestal s skupnostjo vernikov, kar je bilo zaznati med bogoslužnim slavjem, ki se je vsakega globoko dotaknilo. Sveto mašo v Viterbu je nadškof Chiarinelli označil za najlepši in najpomembnejši trenutek papeževega obiska. Kot pomemben sad dogodka je označil spodbudo, da lahko Cerkev postaja vedno bolj Cerkev, torej prostor srečevanja z Gospodom in kraj razodevanja njegovih darov, in zato je v svetu lahko znamenje in orodje človečnosti in bratske družbe. Nadškof Chiarinelli je še izpostavil papeževo vabilo k pristnosti in poglabljanju vere, ki se potem lahko pojavlja tudi na družbenem in kulturnem področju, pri čemer je nadškof navedel besede svetega očeta: Bodite verni in tako bo sporočilo božjega kraljestva v polnosti vzklilo.