Sveti oče v Viterbu izpostavil pomen verskega izobraževanja, pričevanja vere in prepoznavanja božjih znamenj

VITERBO/BAGNOREGIO (nedelja, 6. september 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes obiskal italijanski mesti Viterbo in Bagnoregio blizu Rima. Svoj pastoralni obisk, katerega geslo je Potrdi svoje brate, je sveti oče začel v Viterbu, znanem tudi kot “Mesto papežev”, kamor je s helikopterjem prispel dopoldne ob 9 uri. Osrednji dogodek v Viterbu je bila sveta maša ob 10. uri in 15 minut, ki jo je Benedikt XVI. daroval v Valle Faulu.
V homiliji med sveto mašo se je papež Benedikt XVI. naslonil na današnji odlomek iz Markovega evangelija, v katerem Jezus ozdravi gluhonemega. Po papeževih besedah lahko v tem znamenju vidimo Jezusovo gorečo željo, da bi v človeku premagal osamljenost in nezmožnost komunikacije, ki ju ustvarja egoizem, željo, da bi dal obraz novi človeškosti, človeškosti poslušanja in besede, dialoga, komuniciranja in skupnosti. Gre za dobro človeškost, kakor je dobro celotno božje stvarstvo, človeškost brez diskriminacije in brez izključevanja, da bo tako svet zares za vse prostor pristnega bratstva, je dejal papež. Nato je Benedikt XVI. neposredno nagovoril Cerkev v Viterbu in izpostavil nekaj duhovnih in pastoralnih smernic. Na prvo mesto je postavil versko izobraževanje kot iskanje, kot vstopanje v krščanstvo, kot življenje v Kristusu. Kajti postajati kristjan pomeni spoznavati Kristusa in k temu so po papeževih besedah poklicane župnije in družine, kateheti in učitelji, še posebej pa katoliške šole. K izobraževanju pa sodi tudi pričevanje vere, je izpostavil Benedikt XVI., vera pa deluje po ljubezni. Zato so vse cerkvene dobrodelne dejavnosti znamenja vere in božje ljubezni, kot zgled vere in širokosrčnosti do revnih pa je med ostalimi svetniki izpostavil sv. Roso, ki je sozavetnica viterbske škofije. Tretja smernica pastoralnega prizadevanja pa je po papeževih besedah prepoznavanje božjih znamenj, saj nam Bog neprestano razodeva svoj načrt preko dogodkov in besed. Vsak kristjan in vsaka skupnost si mora prizadevati poslušati njegove besede in razločevati njegova znamenja, je poudaril sveti oče in dodal, da pa je pri tem velikega pomena naša pozornost do bližnjega, saj je Jezus dejal, da kar koli smo storili enemu od teh njegovih najmanjših bratov, smo njemu storili. Benedikt XVI. je poudaril, da je vsak kristjan poklican pred svetom biti priča vstajenja in življenja Jezusa Kristusa in znamenje živega Boga, posebej pa spodbudil vernike laike, mlade in družine, naj se ne bojijo živeti in pričevati o svoji veri v različnih družbenih okoljih.
Sveti oče je po slovesni sveti maši v Viterbu z verniki zmolil še Angel Gospodov. V krajšem nagovoru je najprej povedal, da je prišel v mesto papežev, da bi vernike opogumil in potrdil v zvestobi Kristusu.. Papež je opisal zgodovinsko ozadje tesnih vezi med papeži in Viterbom. Te so najprej vidne v palači papežev, kjer se nahaja dvorana konklav. V teh krajih se je rodil papež Leon Veliki, ki je ves bil v službi resnice v ljubezni, ko je oznanjal veselo sporočilo, o čemer pričujejo njegovi govori in pisma. V kraju Blera se je rodil papež Sabiniano, naslednik Leona Velikega, Caninu pa je rojstni kraj papeža Pavla III. V drugi polovici 13. stoletja je bila v Viterbu rezidenca papežev. Pet papežev je bilo izvoljenih tukaj, štirje so tukaj tudi pokopani, kar pedeset papežev pa je mesto obiskalo. Zadnji med njimi je bil božji služabnik papež Janez Pavel II., pred 25. leti. Navedene številka imajo zgodovinski in duhovni pomen, je dejal sveti oče. Viterbo se upravičeno imenuje mesto papežev, kar je za vse viterbske vernike po papeževih besedah razlog več, da krščansko vero živijo in zanjo pričujejo. Na koncu govora je sveti oče prisotne prosil, naj molijo zanj, da bi vedno in povsod zvesto opravljal svoje poslanstvo, ki je utrjevanje bratov v veri.
Po molitvi Angel Gospodov je sveti oče poslal sporočilo udeležencem mednarodnega kongresa, ki te dni poteka v Krakovu na temo Vere in kulture v dialogu. Udeleenci kongresa so predstavniki različnih verskih skupnosti, zbrali pa si se z namenom, da bi 70 let po izbruhu 2. svetovne vojne razmišljali in molili za mir. Ne moremo, da se ne bi spomnili dramatičnih dejstev na začetku 2. svetovne vojne, ki je zahtevala na desetine milijonov mrtvih in je povzročila toliko trpljenja ljubljenemu poljskemu ljudstvu, je dejal papež in spomnil na holokaust in iztrebljanje nedolžnih ljudi. Spomin na te dogodke nas sili k molitvi za žrtve in za vse, ki še vedno nosijo rane na telesu in v srcu, je povedal in nadaljeval, da naj bo za vse opomin, da se podobna barbarska dejanja ne bi ponovila in da bi storili več za mir v tem našem nemirnem času. Prosimo tudi, je dejal papež, da bi se med nami utrjevala kultura in stil življenja v ljubezni, solidarnosti in spoštovanju drugega. V tem pogledu je posebno pomemben prispevek, ki ga verstva lahko in morajo dati v delu za odpuščanje in spravo zoper nasilje, rasizem, totalitarizem in ekstremizem, ki kazijo Stvarnikovo podobo v človeku, zabrizusjejo Božja obzorja in vodijo k zaničevanju človeka. Gospod naj nam pomaga graditi mir, izhajajoč iz ljubezni in medsebojnega razumevanja, je zaključil papež sporočilo udeležencem Mednarodnega kongresa v Krakovu na Poljskem.
Sveti oče se je nato v papeški palači srečal s predstavniki krajevnih oblasti, z okna palače pozdravil viterbsko skupnost in nato je odšel v katedralo sv. Lovrenca, kjer je blagoslovil stranska vrata. Popoldne si je papež ogledal pisalni stroj svete Rose in katedralo te zavetnice Viterba, nato pa Marijino svetišče v Querci, kjer je molil skupaj z redovnicami, ki živijo v klavzuri. Papež se je ob 17. uri iz Viterba odpravil v Bagnoregio, mesto s približno 4000 prebivalci, kjer je počastil svetega Bonaventuro, ki se je tam rodil leta 1221. Sveti oče je molil pred relikvijami tega cerkvenega očeta, imenovanega tudi serafinski svetnik, ki jih hranijo v cerkvi sv. Nikolaja v Bagnoregiu. Sledil je papežev pozdrav vernikov na Trgu svetega Avguština, s čimer se je tudi zaključil enodnevni pastoralni obisk. Iz Bagnoregia se je sveti oče s helikopterjem odpravil ob 18. uri on 30 minut ter čez eno uro prispel v apostolsko palačo v Castel Gandolfu.