27. srečanje treh dežel v Vidmu

VIDEM (ponedeljek, 31. avgust 2009, RV) - 27. srečanje treh dežel, romanje vernikov iz dežele Furlanije, avstrijske Koroške in dela Slovenije, je minulo soboto potekalo v furlanskem glavnem mestu Videm v starodavnem Marijinem svetišču Matere milosti. Geslo tokratnega srečanja je bilo Marija, vir našega veselja, povezano pa je s čudodelno podobo Marije, Matere milosti, ki jo že od 13. stoletja dalje častijo v videmskem svetišču. Ob 11. uri so ob slovesnem petju litanij Matere božje k oltarju pristopili videmski apostolski administrator monsinjor Pietro Brollo, ljubljanski nadškof monsinjor Alojz Uran in krško-celovški škof monsinjor Alois Schwarz kot organizatorji srečanja treh dežel, tem pa so se pridružili še nekdanji videmski nadškof monsinjor Alfredo Battisti, ki je leta 1981 dal pobudo za srečanje, novomeški škof monsinjor Andrej Glavan, koprski škof monsinjor Metod Pirih ter koprski pomožni škof monsinjor Jurij Bizjak. Somaševali so furlanski, italijanski, avstrijski in slovenski duhovniki, ob štirih jezikih pa je osrednji del maše bil tudi v latinščini. Apostolski administrator videmske nadškofije monsinjor Brollo je imel homilijo v italijanščini. Med drugim je omenil, da v svetišču Matere milosti Božjo mater častijo že 530 let, nato pa je spregovoril o Mariji, kot viru našega veselja. Po prošnjah za vse potrebe v vseh štirih jezikih so predstavniki vernikov prinesli darove in okrasili podobo Marije.
Pred sklepom slovesne maše so škofje Brollo, Uran in Schwarz zmolili starodavno molitev na čast Matere Božje. Ob sklepu srečanja je vse nagovoril celovški škof Schwarz, ki je povabil na romanje treh dežel naslednje leto 21. avgusta na otoku Maria Wörth na Vrbskem jezeru.
Cerkev Matere milosti v Vidmu je na teh tleh stala že v 12. stoletju. Verjetno so jo postavili benediktinci, kasneje pa so tu bivali celestini, ki so za svetišče skrbeli nekaj več kot sto let in ga vodili skozi različne dogodke. Januarja leta 1479 so imenovali krajevnega nadzornika v imenu Beneške republike Giovannija Emo in izročilo pravi, da je prav on dal prenesti milostno podobo v cerkev. Češčenje čudodelne podobe Marije, Matere milosti se je tako razširilo, da je bilo cerkev treba povečati. Leta 1495 so postavili temeljni kamen, že leta 1513 so v njej opravljali bogoslužje in jo leta 1520 posvetili. Marijino podobo, ikono v bizantinskem slogu, so postavili v posebno kapelo.