70 let od začetka 2. svetovne vojne: papež Pij XII. neutrudno pozival k miru

VATIKAN (sreda, 26. avgust 2009, RV) – Avgusta leta 1939 je prihajalo še do zadnjih prizadevanj, ki so želela preprečiti izbruh druge svetovne vojne, do katerega je potem prišlo 1. septembra. Med glasovi, ki so klicali k miru, je bil tudi glas papeža Pija XII., ki je bil za Petrovega naslednika izvoljen le nekaj mesecev prej. Pij XII., znan tudi kot papež Pacelli, je 24. avgusta 1939 preko Radia Vatikan države pozval, naj se ne odločijo za pot uničevanja. Njegov radijski poziv pomeni pomemben prispevek Katoliške cerkve v prizadevanju za mir. Z močjo razuma in ne z orožjem, si pravičnost utira pot, je takrat dejal papež Pij XII. Z mirom ni nič izgubljeno, z vojno pa je lahko izgubljeno vse, je takrat opozarjal papež in države pozval, naj njihova moč ne postane šibkost s povzročanjem krivice in naj ne postane uničevanje, temveč opora in zaščita narodom. Papežev poziv je bil takrat preslišan. Nekaj dni pozneje je nacistična Nemčija vkorakala na Poljsko in človeštvo je začelo drseti v uničujoči prepad. Kljub nasilju orožja pa takratni poziv papeža Pija XII. ni izgubil svoje vrednosti in se nanj ni pozabilo.
Ob 25. obletnici smrti Pija XII, leta 1983, je papež Janez Pavel II., ki je prišel iz od vojne izmučene Poljske, spomnil na prizadevanja za mir svojega predhodnika. Neutrudno je delal za to, da strašna druga svetovna vojna ne bi izbruhnila, je takrat dejal Janez Pavel II., nato je storil vse, da bi zmanjšal tragične posledice tega boja, ki se je vedno bolj širil in za sabo puščal na milijone žrtev, na vse načine se je trudil, da bi bil mir čim prej dosežen in v povojnem obdobju pa si prizadeval za lajšanje velikega trpljenja. Njegove besede na predvečer vojne »Z mirom ni nič izgubljeno, z vojno pa je lahko izgubljeno vse«, niso bile slišane, bile pa so preroške, je dejal papež Janez Pavel II.
Leta 2005, 60 let po koncu druge svetovne vojne, je poljskega papeža nasledil Nemec, kot neko znamenje božje previdnosti in sprave. Benedikt XVI. je prav tako pogostokrat spomnil na prizadevanja papeža Pacellija, da bi se državni voditelji razumno odločali in odprli svoje srca, kajti zavedal se je, da je samo Kristus resnično človekovo upanje. Samo z zaupanjem vanj se lahko človeško srce odpre ljubezni, ki premaga sovraštvo, je dejal Benedikt XVI. in nadaljeval, da je ta zavest spremljala papeža Pija XII. na začetku njegovega papeževanja, ravno v času, ko so se nad Evropo in preostalim svetom začeli nabirati grozeči oblaki in napovedovati svetovno vojno. Pij XII. je iskal različne načine, da bi se je svet izognil, in še zadnje dni pred njenim izbruhom pozival, da je še čas, kajti z mirom ni nič izgubljeno, z vojno pa se lahko vse izgubi.