Leto Evharistije na Slovenskem

RIM (četrtek, 20. avgust 2009, RV) – Na praznik Marijinega vnebovzetja so slovenski škofje razglasili leto Evharistije, ki se bo končalo 13. junija 2010 z Evharističnim kongresom. Ta zaključni dogodek bo povzel številna študijska, osebna, družinska, stanovska, župnijska, škofijska in narodna dogajanja v novo, globljo zavest, da je Bog v Evharistiji vedno med nami bolj navzoč, kakor si mi to lahko predstavljamo ali izrazimo.
Oklic leta Evharistije v Cerkvi na Slovenskem je modra dušnopastirska odločitev, saj kot Cerkev in narod živimo sredi sekularizirarne družbe, to je družbe, ki se je, ali se zavestno zapira le v ta svet in se ravna po miselnosti tega sveta. In prav ta sekularizirana družba je danes kljub vsej svoji bahavosti in razvpiti samozadostnosti v veliki duhovni in celo gospodarski ter finančni krizi. Njeni zagovorniki in idejni snovalci je ne znajo in ne morejo več zagovarjati, ker je odpovedala na svoji osnovni postavki, na materialni blaginji, ki da je edini smiselj življenja.
Pristen kristjan se v svoji notranjosti in miselnih pristopih k življenju vedno zaveda, da je obvladovanje zgolj zemeljskih danosti le ena od potrebnih, a vedno začetnih stopenj osebnega in skupnega odpiranja življenju, svetu in vsemu, kar presega človeka in človetvo, ki je spoštljivo in ljubeče odpiranje Stvarniku, ki je vsakega človeka ustavril zase. To globoko človekovo težnjo je zelo lepo izrazil sv. Avguštin, ki je zapisal, da je človekovo, naše srce nemirno, dokler se ne spočije v svojem Stvarniku. Zato se pristen kristjan v času, ko je prav ta nadnaravna razsežnost najbolj zabrisana, še več, prezrta, zanikana in zatirana, v svoji globini kar nehote obrača k skrivnosti Evharistije, bivanja Boga med ljudmi. K temu ga navaja najprej skrivnosten Stvarnikov klic v vesti in duši, nato človekov razum, ki je po svoji naravi odprt za presežnost, je zazrt v nadnaravno in je poslušalec razodete Besede. V enaki meri pa človeka vodi v presežnost njegova svoboda, ki se po svoji naravi ne more zadovljiti le z odločanjem za konkretne stvari, predmete, odločitve, ker je bistvo svobode vedno možnost odločiti se za Stvarnika svobode, za Boga.
Vsak moder človek se v zaprtih okoliščinah, torej v času krize, brezihodnosti ter blokade misli, svobode in odločanja, ustavi, in v sebi odkriva prvinska pota v ustvarjalnost misli, svobodne odločitve in v sproščujoče preseganje mejnih točk. Kristjani smo v tem pogledu najbolj srečni ljudje na svetu, ker imamo Evharistijo, stvarno prisotnost vstalega in poveličanega Gospoda med nami. Za kristjane je Evharistija viden dokaz, kako kristjan presega vsa krizna stanja in ovire na poti v Božji svet, v svetost kot bistvo Boga. Slovenski škofje so sredi sedanje krize, ki se krade celo med kristjane, celotno božje ljudstvo na Slovenskem pozvali in povabili k viru duhovnega življenja, k poglabljanju zavesti, kako je danes, v tem kriznem času, vstali Gospod kljub vsemu z svo svojo odrešenjsko močjo prisoten med nami.