Komentar: Obvladovanje gospodarske in finančne krize v Franciji in Nemčiji

RIM (ponedeljek, 17. avgust 2009, RV) – Konec prejšnjega tedna je svet obšla spodbudna novica, da je bruto proizvodnja v Nemčiji in Franciji v zadnjem trimesečju zabeležila pozitiven obseg. Ta ne dosega niti enega odstodka, kljub temu pa podatek pomeni, da sta gospodarska in finančna kriza obvladani, ali pa vsaj obvladljivi.
Ker pa so ti pozitivni podatki prišli nepredvideno hitro, se zasatavlja vprašanje, kako to, da sta prav Francija in Nemčija najprej nastavili sekiro na korenine gospodarske in finančne krize. Odgovorov je seveda več, uvrstimo pa jih lahko v tri sklope. Ti dve največji evropski gospodarstvi sta sistemsko nabolje zastavljeni, njune vlade so odločno posegle v potek krize, lastniki gospodarskih dejavnikov pa so se premišljeno odločali v času krize.
Nemško in francosko gospodarstvo je sistemsko dobro zastavljeni v smislu, da celoten sistem sproti sorazmerno najbolj pravično razporeja ustvarjeno vrednost med celotno prebivalstvo, zlasti preko dobro premišljenega sektorja uslužnih dejavnosti, dobrih pokojnin in plač. V času krize sta vladi skorajda drzno branili prav navedna področja, kar je ohranilo živo veliko notranjo porabo, kar je največ prispevalo k hitremu premagovanju krize. K temu je treba dodati ciljno in sistemsko izbrano proizvodnjo velike tehonološke razvitosti in zato zelo donosno, še zlasti, kadar je usmerjena v izvoz. Na finančni ravni so bančne dejavnosti z zakoni strogo opredeljene in nadzorovane, zato ni moglo priti do večjih zlorab tajkunskega tipa, ali prekomernega, naravnost objestnega tveganja na finančnih trgih.
Vladi obeh držav sta zelo gospodarno posegli v krizo tako, da sta z vladnimi naložbami sprožili večjo gospodarsko dejavnost zlasti v gradbeništvu in v celotni domači infrastrukturi, tako preprečili odliv sproščenih sredstev v tujino, doma pa sta ohranili sorazmerno visoko stopnjo zaposlenosti ter tako ohranili socialni mir. Še bolj pomembna pa je zavest delavcev, da jih vladi nista na milost in nemilost prepustili izkoriščanju.
Vladi obeh navedenih držav in lastniki podjetij so zelo modro ravnali v smislu, da so zelo stvarno presodili v kolikšni meri bodo morali zmanjšati obseg proizvodnje, zlasti tiste za izvoz. V teh ocenah so prav predvideli, da bo povpraševanje po vrhunskih proizvodih ostalo na isti ravni, kar se je tudi zgodilo. Največji uspeh pa so lastniki podjetij dosegli, ko so prepričali svoje državljane, da naj kupujejo domače proizvode in naj ne zmanjšujejo potrošnje, ker bi s tem padla raven uslužnostnih dejavnosti, ki v razvitem gospodarstvu predstavljajo skoraj do 40 odstokov gospodarske dejavnosti. Pri tem jih je vodilo zelo sodobno spoznanje, da se namreč kupec-potrošnik lahko ravna gospodarno in povejmo tudi državotvorno, kadar ima s čim razpolagati, vsaj s sredstvi v obliki plač in pokojnin. V vseh teh vidikih delovanja je prisotno načelo solidarnosti, ki je v Franciji in Nemčiji že vgrajeno v gospodarski sistema in je v mesecih svetovne krize pokazalo tudi svojo gospodarsko učinkovitost in moč.