CASTELGANDOLFO (nedelja, 16. avgust 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnji nagovor
pred molitvijo Angel Gospodov z verniki na dvorišču rezidence v Castelgandolfu povezal
z včerajšnjim praznikom Mrijinega vnebovzetja. Danes smo pri maši slišali odlomek
iz Janezvega evangelija, kjer Jezus pravi, da je On živi kruh, ki je prišel iz nebes
(Jn 6,51), je dejal papež. Tako smo včeraj in danes slišali besedo nebesa: Marija
je bila vzeta na kraj, od koder je prišel, njen Sin Jezus. Ta svetopisemski jezik
v prispodobi pove nekaj, kar je težko izraziti tudi z zelo natančnimi in zahtevnimi
pojmi. Toda kljub temu na kratko premislimo! Jezus se predstavi kot živi kruh, to
je kot hrana, ki vsebuje življenje samega Boga in je v stanju, da to božje življenje
posreduje vsakemu, ki se z Njim hrani. Sam pravi Če kdo je od tega kruha, bo živel
vekomaj, in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta (Jn 6,51). Mi
pa se vprašajmo, od koga je Božji Sin prejel meso, svojo konkretno in večno človeškost?
Prejel jo je od Device Marije. Bog je od nje prejel človeško telo, da bi vstopil v
naše smrtno stanje, je dejal papež. Marijino telo pa je Bog ob koncu njenega zemeljskega
bivanja vzel v nebesa in je tako stopilo v nebeško stanje. To je neke vrste izmenjava,
v kateri ima Bog vedno popolno pobudo, toda, v nekem smislu pa tudi potrebuje Marijo,
da bi pripravil sredstvo za svojo žrtev: telo in kri, ki ju daruje na križu, ki je
sredstvo večnega življenja in v zakramentu Evharistije, ki je duhovna hrana in pijača.
Dragi bratje in sestre, je nadaljeval sveti oče, to kar se je dogodilo Mariji,
velja tudi za vsakega moškega in žensko. Bog vsakega od nas prosi, da ga sprejme,
mu da na razpolago svoje srce in telo, celotno svoje bivanje, da bi Bog lahko prebival
na svetu. Vabi nas, da se združimo z Njim v zakramentu Evharistije, da bi skupaj tvorili
Cerkev, zlomljen kruh za življenje sveta. In če mi odgovorimo z »da« kot Marija, ali
bolje, v razmerju našega »da«, se tudi v nas dogodi ta skrivnostna izmenjava: smo
namreč sprejeti v božanstvo Njega, ki si je privzel našo človeškost. Evharistija je
sredstvo te izmenjave, orodje tega medsebojnega spreminjanja, katerega cilj je vedno
Bog in kot prvi dejavnik: On je Glava, mi pa udje, On je trta, mi mladike. Kdor uživa
ta kruh in živi v edinosti z Jezusom ter se prepusti, da ga On spremeni, je odrešen
večne smrti. Sicer umre kot vsi, je deležen tudi skrivnosti trpljenja in Kristusovega
križa, toda ni več suženj smrti in bo vstal poslednji dan, da bo užival večno praznovanje
z Marijo in svetniki, je dejal papež. Ta skrivnost večnega življenja se začne
že tukaj na zemlji: je skrivnost vere, upanja in ljubezni, ki jo obhajamo v bogoslužju,
posebno še v evharistiji in se izraža v bratski skupnosti ter v službi bližnjemu.
Prosimo sveto devico, je zaključil sveti oče svoj nagovor, naj nam pomaga, da se bomo
vedno v veri hranili s kruhom življenja, da bi že na zemlji okušali veselje nebes.