Sveti oče: "Marija nam ostaja blizu, posluša naše molitve in nam pomaga s svojo materinsko
dobroto in ljubeznijo."
VATIKAN (sobota, 15. avgust 2009, RV) – Sveti oče je slovesnosti na praznik
Marijinega vnebovzetja danes vodil petič v svojem pontifikatu. Spomnimo se nekaterih
njegovih besed, ki jih je na ta starodavni marijanski praznik izrekel o naši Materi
Mariji. Benedikt XVI. nas vztrajno vabi, da z globoko vero zremo v to tolažilno
resnico Marijinega vnebovzetja v nebo, s telesom in dušo. Po trpljenju nastopi slava:
preobrazba, ki je bo deležen vsak človek in celotno vesolje. Ona, katere telo si je
izbral Bog za svoje učlovečenje, in katere duša je na Kalvariji bila prebodena z mečem,
je bila prva in na edinstven način pridružena skrivnosti te preobrazbe, h kateri težimo
vsi mi, prav tako pogostokrat prebodeni z meči trpljenja, je dejal sveti oče na lanskoletni
praznik Marijinega vnebovzetja. Nova Eva, je v trpljenju sledila novemu Adamu, in
tako mu sledi tudi v večno slavo. Kristus je prvi, vendar njegovo vstalo telo je neločljivo
od telesa njegove zemeljske Matere Marije, v njej je tudi celotno človeštvo deležno
vnebovzetja k nebeškemu Očetu. Ne gre za pripovedko, temveč za realnost, je zatrdil
sveti oče, gre za skrivnost, ki je razodeta majhnim, kajti Bog ponižuje povišane in
povišuje ponižane. Skrivnost Marijinega vnebovzetja po papeževih besedah ni lahko
razumeti, vendar pa preprosta in pristna vera ter molitev v tišini nam pomaga, da
se z Bogom pogovarjamo in ga slišimo, kako govori v naših srcih. Samo ena stvar je
potrebna. In praznik Marijinega vnebovzetja nas vabi, da iščemo ravno najbolj bistvene
stvari in da v življenjskih težavah nikdar ne izgubimo zaupanja. Kot je spomnil Benedikt
XVI. na današnji praznik leta 2006, smo v tem svetu le popotniki, naš končni cilj
in resnični namen našega zemeljskega romanja pa je raj, so nebesa. Kako drugačni bi
bili naši vsakdani, je dodal takrat papež, če bi s takim pogledom zrli nanje. Kajti
pravo krščansko pričevanje se rodi ravno iz preprostega in konkretnega življenja naše
vere, kakor nam kaže Marijin zgled, je povedal sveti oče lansko leto. Pred mnogimi
žalostnimi prizori tolikega lažnega veselja in tolike izmučene bolečine, se moramo
pri Mariji učiti, da bi mi sami postali znamenja upanja in tolažbe in s svojim lastnim
življenjem oznanjali Kristusovo vstajenje. Na današnji praznik leta 2007 je papež
Benedikt izpostavil, da se Marija, s telesom in dušo vzeta v nebo, ni oddaljila od
nas, temveč nam še bolj ostaja blizu, posluša naše molitve in nam pomaga s svojo materinsko
dobroto in ljubeznijo.