Benedikt XVI. poziva evropske narode, naj ne pozabijo na svojo krščansko dediščino

VATIKAN (petek, 14. avgust 2009, RV) – Dunajski nadškof kardinal Christoph Schoenborn se bo kot poseben papežev odposlanec 23. avgusta udeležil slovesnosti ob tisočletnici škofije v Pecsu na Madžarskem. Kot je sveti oče ob tej priložnosti kardinalu Schoenbornu zapisal v pismu, gre za priložnost, da verniki pokažejo svojo obnovljeno vero ter posebno ljubezen do Cerkve in do evangelija. Škofija v Pecsu je bila ustanovljena leta 1009 za časa papeževanja Sergeja IV., kar priča o tem, kako globoko je evangelij zakoreninjen v zgodovino Evrope.
Krščanske korenine stare celine papež Benedikt XVI. izpostavlja že od začetka svojega pontifikata ter vedno znova poziva evropske narode, naj ne pozabijo na svojo krščansko dediščino. Gre za neprecenljivo dediščino in bogato zalogo vrednot, ki tudi danes predstavljajo trden temelj za oblikovanje Evropske unije. Brez spomina ni prihodnosti, je zatrdil papež leta 2007, ob 50-obletnici Rimske pogodbe. Ni mogoče graditi prave evropske hiše in pri tem zanemarjati identiteto narodov na tej celini, je takrat opozoril sveti oče in poudaril, da je pred geografsko, gospodarsko in politično identiteto, govora najprej o zgodovinski, kulturni in moralni identiteti, identiteti, ki jo sestavlja sklop univerzalnih vrednot, ki jih je krščanstvo prebujalo in oblikovalo skozi stoletja ter si na ta način v Evropi pridobilo ne le zgodovinsko vlogo temveč naslov utemeljiteja Evrope. Vrednote, ki oblikujejo dušo stare celine, morajo ostati sestavni del Evrope tretjega tisočletja, je dejal papež. Da pa Evropa ne bi izgubila teh vrednot, mora zreti v Kristusa, kakor je papež izpostavil med svojim apostolskim potovanjem v Avstrijo, septembra 2007, ko je dejal, da je nemogoče pozabiti, da je Evropa nositeljica tradicionalne misli, ki je povezana z vero, razumom in srcem. Vrsta filozofov, tudi takih, ki so se distancirali od vere, je priznala osrednjo vlogo, ki jo je krščanstvo imelo pri obvarovanju moderne zavesti pred nihilizmom in fundamentalizmom. Ponovno obujanje krščanskih korenin in izpostavljanje vrednosti evangelijskega sporočila za življenje Evrope po papeževih besedah ne predstavlja nevarnosti za zdravo laičnost, kar je Benedikt XVI. poudaril med lanskoletnim pastoralnim obiskom v Franciji. Po eni strani je pomembno vztrajati pri razlikovanju med politično in versko stvarnotjo, pri čemer mora država zaščititi versko svobodo državljanov. Po drugi strani pa se je potrebno jasno zavedati nenadomestljivega poslanstva religije pri oblikovanju družbene zavesti in njenega prispevka pri oblikovanju temeljnega etičnega konsenza v družbi. Laičnost namreč ne pomeni izrivanje vere v zasebno in intimno sfero življenja, je poudaril sveti oče in še izpostavil, da zdrava laičnost v šoli, kakor tudi v ostalih državnih ustanovah ne pomeni zapiranje pred transcendentnim in sprejemanje neke napačne nevtralnosti do moralni vrednot, ki so osnova resnične vzgoje in izobraževanja vsake osebe.