Italijanske škofije skrbijo za evangelizacijo na plažah

ITALIJA (sreda, 5. avgust 2009, RV) – Približno 30 italijanskih škofij se je pridružilo projektu, imenovanemu Jutranje straže, ki skrbi za evangelizacijo na plažah. Na stotine mladih, ki so si nadeli ime verska obalna straža, Božjo besedo z megafoni razširjajo tudi med kopalci na italijanskih plažah, od Chietija in Vasta do Termolija in Cagliarija na Sardiniji, počitnikarji pa molijo tudi na ligurskih in amalfijskih plažah. Pobudnik evangelizacije na plažah, ki se je začela že pred desetimi leti, je duhovnik Andrea Brugnoli, ki se sicer ukvarja s pastoralo na ulicah v škofiji Verona. V pogovoru za naš radio je dejal, da v času poletnih počitnic delujeta tudi evangelizacija noči, predvsem v središču Palerma na južnoitalijanskem otoku Sicilija, in tako imanovani teden bakel. Gre za dve skupini Italijanov, ki izvajata različne aktivnosti, med drugim tudi animacijo na plažah. Na novinarsko vprašanje, kako se mladi odzivajo na takšne pobude in ali se je v zadnjem času njihov odnos do evangelizacije na plažah spremenil, je Brugnoli odgovoril, da z veseljem ugotavlja navdušenost mladih nad tem projektom. Kot je dejal, imajo mladi, ki jim udejanjanje vere v vsakdanjem življenju ni preveč blizu, v resnici veliko zanimanje za Boga, želijo ga spoznati in se s svojimi vrstniki o njem tudi pogovarjati. Najlepše je ugotoviti, da ti mladi, s katerimi se srečujemo na ulicah, velikokrat živijo pristno in globoko duhovno življenje, četudi njihove noge ne vstopajo v naše cerkve, je dejal Brugnoli in pojasnil, da se je prav zato odločil, da mlade poišče tam, kjer se zabavajo. Tam se namreč po njegovem prepričanju bolj odprejo in raje spregovorijo o svojih izkušnjah. O tem, kaj danes ti mladi iščejo in k čemur stremijo, je duhovnik Brugnoli dejal, da je današnja mladina večinoma zadovoljna, ker jih Cerkev išče, pastoralne delavce na plažah in središčih zabave pa pogosto sprašujejo, kako to, da verujejo, in to kljub temu, da ima Cerkev tudi pomanjkljivosti, pa tudi, kako molijo in kakšna je cerkvena morala.
V nadaljevanju pogovora za naš radio je Brugnoli še pojasnil, da je njihov namen zelo svoboden. Nikakor ne želijo privesti v Cerkev nekoga, ki se za to ne odloči sam, sicer pa mladim povedo, da je Cerkev odprta za vse. Tam jih čaka Jezus Kristus, ki se želi srečati z njimi, je dejal duhovnik in spomnil na papeževe besede, da je danes evangelij treba ponesti v vsakdanje življenje in na kraje, kjer delujemo, to pa lahko storijo le verodostojni in zaupanja vredni pričevalci. Nista duhovnik in sestra tista, ki gresta na ulico med mlade oznanjat Božjo besedo, pač pa je to mladenič, njihov sovrstnik, popolnoma enak kot oni, ki se zna zabavati in ki se oblači tako kot oni, je pojasnil Brugnoli.
Ob koncu pogovora je še poudaril, da je najlepši sad te posebne vrste evangelizacije ta, da so tisti mladi, ki so jih prej srečevali na ulicah, ki so tavali brez kompasa ter ki so bili popolnoma oddaljeni od Boga in vere, sedaj postali animatorji in evangelizatorji, ki Božjo besedo razširjajo med svojimi vrstniki in celo veljajo za najbolj kredibilne Kristusove priče.