Nadškof Quevedo o zvezi azijskih škofovskih konferenc
RIM (sobota, 1. avgust 2009, RV) – V Manili na Filipinih bo od 10. do 16. avgusta
potekalo deveto plenarno zasedanje zveze azijskih škofovskih konferenc. V slednjo
se od sedemdesetih letih prejšnjega stoletja povezujejo škofovske konference južne,
jugovzhodne, vzhodne in srednje Azije, z namenom spodbujati solidarnost med svojimi
člani in soodgovornost za dobrobit Cerkve in azijske družbe. O ciljih, pričakovanjih
in pomenu plenarnega zasedanje v Manili je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano
spregovoril generalni tajnik zveze azijskih škofovskih konferenc nadškof Orlando Quevedo.
Kot je dejal, sam od zasedanja azijskih škofov pričakuje okrepitev močne in učinkovite
mreže škofovskih konferenc, ki oblikuje in ljubi Cerkev v Aziji, čuti skupaj z njo
in ji služi. Azijske škofovske konference se med seboj povezujejo z namenom, da bi
se ohranjal dialog z revnimi, s kulturami in z religijami. V ta namen se organizirajo
tudi mnogi seminarji, predavanja, simpoziji in srečanja, ki so posebej usmerjena na
področje interkulturacije, medverskega dialoga in človeškega razvoja, številni od
teh dogodkov pa so verske in ekumenske narave, je zatrdil nadškof Quevedo. Prav tako
si prizadevajo vzpostavljati in ohranjati sodelovanje z azijskimi vladnimi ustanovami
in organizacijami, ki se na različne načine posvečajo človeškemu razvoju, predvsem
pa revnim, migrantom, žrtvam trgovine z ljudmi, vprašanjem pravičnosti in miru, okolju
in človekovim pravicam na splošno. Poleg tega pa se zavzemajo tudi za obnovo in ponovno
delovanje semenišč in katoliških izobraževalnih ustanov v Aziji, vzgoji in izobraževanju
duhovnikov, redovnikov in redovnic, laikov, posvečajo pa se prav tako položaju žensk,
evangelizaciji mladih in krščanski pastoralni dejavnosti na splošno, je naštel nadškof.
Izpostavil je posebnost in geografsko prostranost azijske celine, od Indonezije do
Kazahstana, kar pogostokrat ustvarja ovire, povečuje probleme in oblikovanje prihodnjih
načrtov. Prav tako prihaja do težav v komunikaciji, najprej zaradi številčnosti in
raznolikosti jezikov, potem pa tudi zaradi kulturne raznolikosti. Kot je dejal nadškof,
se soočajo z različnimi izzivi, kot je na primer vprašanje krščanske manjšine v Aziji,
negotovost in razhajanja povezana z etničnimi in verskimi konflikti, vedno večja revščina
ter ekološki in okoljski problemi. Nadškof Quevedo je prav tako pokazal na skupno
vizijo Cerkve v Aziji, rekoč, da ima vsaka azijska škofovska konferenca zadostne vire
za pokrajino, ki jo pokriva. Razpolagajo namreč z veliko zmožnostjo za sodelovanje,
kar se v različnih primerih tudi uresničuje, na primer pri vzpostavljanju novih cerkvenih
skupnosti in na področju medverskega dialoga. Obstaja tudi močna medijska mreža, kot
je Radio Veritas Azija, poleg tega pa je Cerkev v Aziji po nadškofovih besedah še
izrazito mlada Cerkev, bogata z navdušenjem in dinamičnostjo. V prihodnjih letih bi
bilo potrebno nadaljevati in okrepiti obnovo Cerkve, ki se je začela leta 1974. Na
plenarnem zasedanju leta 2000 so bili ugotovljeni različni novi premiki znotraj azijske
Cerkve, ki jih je potrebno obuditi, ohranjati in spodbujati. Vendar pa je po prepričanju
nadškof obnova Cerkve v Aziji konstantna in se nikoli ne konča, je vedno v teku in
v vsakem trenutku je Gospod tisti, ki jo oblikuje in obnavlja.