Kardinal Leonardo Sandri na letnem srečanju Maronitske cerkve v Združenih državah Amerike

ZDA (petek, 31. julij 2009, RV) – Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo Sandri je na letošnjem srečanju Maronitske cerkve v Združenih državah Amerike, ki se je odvijalo v začetku julija v Los Angelesu, pred tisoč petsto zbranimi izrazil hvaležnost, za njihovo zgledno zvestobo veri in vrednotam, za prizadevanje na področju zveste pripadnosti Maronitski cerkvi in spodbujanje k širokosrčnemu krščanskemu pričevanju. Veliki družini vzhodnih katoliških Cerkva še naprej ponujajte svetel zgled svoje vztrajnosti pri varovanju duhovne, obredne, bogoslužne, pravne in kulturne dediščine, ki vam jo je zapustila Maronitska cerkev in vaša rodna domovina Libanon, je dejal kardinal Sandri ter hkrati spodbudil k zvestobi rimskemu škofu, da bi tako ostali del žive edinosti Katoliške cerkve. Spregovoril je tudi o oživljanju skupnih duhovnih korenin in spomnil na libanonsko domovino, ki je v veliki meri zaslužna za duhovno in materialno solidarnost med kristjani.
Letno srečanje Maronitske cerkve je potekalo v duhu vsakodnevnega bogoslužja v antiohijsko-maroniskem obredu, v sirskem, arabskem in angleškem jeziku, v duhu razmišljanja o vlogi maronitskih laikov v sodelovanju z drugimi Vzhodnimi cerkvami in Latinsko cerkvijo ter o ekumenizmu in medverskem dialogu. Srečanja so se udeležili predstavniki Maronitske cerkve iz celotnih Združenih držav Amerike, iz domačega Libanona ter Kanade, Brazilije in Mehike, povabljeni pa so bili tudi posebni gostje.
Kardinal Sandri se je kot poseben gost in vatikanski predstavnik srečanja udeležil 2. julija. Maronistke vernike na ameriški celini je prav tako spodbudil, da nadaljujejo s pričevanjem o svoji duhovni dediščini tudi v novi domovini, čeprav ta ne more nadomestiti njihove rodne zemlje. V duhovnem smislu predstavljate svetopisemsko zemljo svojih prednikov, libanonskih kristjanov, tudi takrat, ko ste drugod po svetu, je dejal kardinal Sandri in dodal: zato ste sol zemlje in luč sveta, tako, kakor je želel Jezus Kristus.
Posebej se je sestal z duhovniki in jim spregovoril o nekaterih nujnih izzivih, s katerimi se sooča Cerkev. Predvsem je opozoril na nevarnost izgube lastne idenitete in notranje povezanosti, bodisi Latinske cerkve bodisi drugih katoliških vzhodnih Cerkva ter prav tako ostalih skupnosti in cerkva, ki niso katoliške. Cerkveni model pomeni edinost raznovrstnih krščanskih tradicij, in sicer v poslušnosti Svetega Duha in pastirjev Kristusove Cerkve. Kot drugo nevarnost je kardinal izpostavil težnjo po zamozadostnosti in neodvisnosti od kakršnekoli povezanosti z izvorno Cerkvijo. Vendar brez povezanosti s krščanskimi koreninami, vesoljna Cerkev nima prihodnosti, je opozoril in dodal, da so vzhodne Cerkve žive varuhinje krščanskih korenin in začetkov. Kot tretji izziv pa je izpostavil potrebo po tem, da kristjani ostanejo na Bližnjem vzhodu in živijo svojo vero na krajih, kjer so Jezusovi učenci bili prvič imenovani kot kristjani.