Nadškof Migliore o odgovornosti in zaščiti narodov pred genocidom, vojnim kriminalom, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu

NEW YORK (četrtek, 30. julij 2009, RV) – Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v New Yorku nadškof Celestino Migliore je v torek govoril na zasedanju generalne skupščine, ki je razpravljala o odgovornosti in zaščiti narodov pred genocidom, vojnim kriminalom, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu.
Nadškof Migliore je spomnil na pomembno srečanje državnih voditeljev leta 2005 v New Yorku, katerega namen je bil oblikovati sistem Združenih narodov, ki bi ustrezneje odgovarjal na potrebe spreminjajočega se sveta. Svetovni voditelji so takrat tudi sprejeli zaključni dokument, ki je poudarjal odgovornost vseh držav in mednarodne skupnosti do zaščite svetovnega prebivalstva, pri čemer so bili izpostavljeni trije podporni elementi. Prvi je temeljna odgovornost vsake države, da ljudi zaščiti pred genocidom, vojnim kriminalom, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu. Drugi element govori o odgovornosti mednarodne skupnosti, da državam pomaga pri izvajanju prvega elementa, torej pri zaščiti svojega prebivalstva. Tretji element pa izpostavlja odgovornost mednarodne skupnosti, da posreduje v primerih, ko država svoje avtoritete ne izvaja na ustrezen način.
Nadškof Migliore se je v nadaljevanju obširneje zaustavil pri vsakem posameznem elementu in med drugim povedal, da državna in lokalna oblast, ki ji ne uspe zaščititi svojih prebivalcev ali pa celo sodeluje v zločinih nad njimi, po Migliorejevih besedah ne izpolnjuje svojih temeljnih nalog in mora zato pravno odgovarjati za svoja dejanja in neodzivnost. Zato zakoni, ki v središče postavljajo človeka in zaščito prebivalstva pred nasiljem nad človekovimi pravicami, ter humanitarno pravo in drugi mednarodni standardi pomenijo pomemben dejavnik za izpolnjevanje nacionalne odgovornosti. Pri tem je Migliore izpostavil, da so ključnega pomena za dialog in razumevanje med narodi zakoni, ki vključujejo zaščito verskih, rasnih in etničnih manjšin. V nadaljevanju je vatikanski predstavnik spregovoril o moralni odgovornosti mednarodne skupnosti pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Tako lahko mednarodna skupnost s finančno in tehnično podporo omogoči hitro humanitarno posredovanje v primeru kriznih situacij. Pri tem so ključnega pomena lokalne organizacije, tudi tiste, ki imajo verske temelje, saj pomagajo pri gradnji kulturnih in verskih mostov med različnimi skupinami. Poleg tega razvite države s finančno podporo za zmanjševanje ekstremne revščine pomagajo zmanjšati dolgoročna gospodarska in politična razhajanja, kar je povezano tudi s kriminalom. Nadškof Migliore je nato izpostavil tudi odgovornost mednarodne skupnosti, da posreduje v primerih, ko državi ne uspe ščititi človekovih pravic svojim državljanom. Žal pa se po Migliorejevih besedah na tem mestu prevečkrat zateka k uporabi nasilja, z namenom, da bi se nasilje preprečilo ali zaustavilo, namesto da bi se mednarodna skupnost posluževala drugih načinov posredovanja, ki ne vključujejo vojaških oblik reševanja spornih razmer. Po nadškofovih besedah imajo večji učinek posredovanje med nasprotnimi stranmi, spodbujanje dialoga in uvajanje sankcij. Predstavnik Svetega sedeža je poudaril, da imajo pri ohranjanju in širjenju odgovornosti do zaščite prebivalstva prav tako pomembno vlogo narodne in mednarodne ustanove ter verski in drugi lokalni voditelji. Opozoril je, da je etnična, rasna in verska nestrpnost pogostokrat povod za nasilje in ubijanje ljudi, ter ostro obsodil izrabljanje vere kot razloga za nasilna dejanja, pri tem pa pozval verske voditelje, da si tak način mišljenja prizadevajo spremeniti. Vera namreč mora biti povod za medsebojno povezovanje in ne ločevanje, zato lahko skupnosti in posamezniki ravno v svoji veri najdejo moč za odpuščanje, kar bo privedlo do resničnega miru, je dejal nadškof Migliore.