Rektor Papeške Lateranske univerze o encikliki Caritas in Veritate

RIM (petek, 24. julij 2009, RV) – Nova enciklika Caritas in Veritate po mnenju predsednika Papeške akademije za življenje, predstavlja nov pogled na razvoj, etiko in človeško dostojanstvo. Nadškof Rino Fisichella, ki je tudi rektor Papeške Lateranske univerze, je med sredino predstavitvijo tretje enciklike Benedikta XVI. podal svojo oceno omenjenega dokumenta. Nadškof je spomnil, kako je z objavo okrožnice O razvoju narodov takratni papež Pavel VI. primarno nagovarjal k reševanju nepismenosti in bede. Danes pa ima po mnenju nadškofa Fisichella, koncept razvoja širši pomen. Pri tem nadškof obžaluje neskladnost tistih, ki zagovarjajo varovanje okolja, pri tem pa pozabljajo na človeško življenje in njegovo zaščito. Namesto tega nadškof Fisichella poziva k ravnotežju, ki ne bi poveličevalo enega in poniževalo drugega, saj kot pravi, to sodi v moderno poganstvo. To kar potrebujemo je celosten humanizem. Samo kadar ljudje poznajo sami sebe ter skrbijo za resnico in po njej hrepenijo, je upati, da se bo družba skladno razvijala, Nadškof Pisichella je nadaljeval, da enciklika Ljubezen v resnici ponazarja resnično ljubezen, ki kaže pot iz tunela splošnih razburljivosti. Sveti oče v encikliki razprostre pogumen načrt v katerem so trg, posli in finance poklicani predvsem k odgovorom na potrebe. Navezujoč se na encikliko, nadškof Fisichella nadalje razmišlja tudi o antropologiji. Navede misel papeža Pavla VI., ki jo je prevzel papež Benedikt XVI. in sicer, da je nezadostnemu razvoju vzrok pomanjkanje bratstva med ljudmi in narodi. V zvezi s tem je Fisichella izpostavil, da je trenutna gospodarska kriza ukoreninjena globlje, kot le v financah. Njen pravi vzrok je izkrivljen antropološki temelj. Enciklika nam kaže pot, po kateri naj človek vztrajno hodi, ker je sestavni del njegove poklicanosti. Etični okvir ne sme upoštevati samo plače, brezskrbnost in izobraževanje ljudi temveč mora nujno vključevati tudi družbene, etične in človeške faktorje. Enciklika Ljubezen v resnici med drugim poudarja pomembnost solidarnosti in pomoči. Ob tem nadškof Fisichella posebej izpostavi, da solidarnost ni zadostna, če ji manjkata pomoč in podpora. Za konec je predsednik Papeške akademije za življenje izpostavil Božjo vlogo v razvoju in poudaril, da obzorje duha ni nek dodatek, pač pa predstavlja bistvo. Pri tem se je nadškof navezal na konstitucijo Gaudium et Spes 2. vatikanskega koncila, ki uči, da je Jezus delal s človeškimi rokami, razmišljal s človeškim umom in ljubil s človeških srcem. Izvirnost te enciklike, zaključuje nadškof Fisichella, je da pokaže, da zgolj človeški razum ne more osvetliti poti, če ga pri tem ne obogati luč vere.