Vikar aostske škofije o jutrišnjem vodenju večernic Benedikta XVI. v aostski katedrali

VATIKAN (četrtek, 23. julij 2009, RV) – Duhovniki, redovniki in redovnice ter laiki severno italijanske škofije v Aosti so v pričakovanju jutrišnjega srečanja s papežem Benediktom XVI., ki od 13. julija preživlja poletni oddih v kraju Les Combes. O prihajajočem dogodku, ki bo potekal mesec dni po razglasitvi leta duhovništva, je za časopis L'Osservatore Romano govoril vikar škofije Aosta in odgovoren za pastoralo duhovnikov Franco Lovignana. Papeževa navzočnost, njegova molitev in besede, ki jih bo namenil med petkovimi večernicami, pomeni tudi prispevek k prizadevanju škofijskega sveta duhovnikov, da bi se izpostavil lik in poslanstvo župnika v današnjem času. Papeževo pismo ob začetku leta duhovništva predstavlja temeljno oporno točko. Lovignana je izpostavil željo svetega očeta, da bodo jutri v katedrali skupaj z duhovniki in diakoni navzoči tudi redovniki, redovnice in laiki, predstavniki župnijskih pastoralnih svetov, združenj in drugih cerkvenih skupin. Po Lovignanovih besedah gre papeževo željo razumeti kot vabilo k osvetlitvi vrste priložnosti za sodelovanje med duhovniki in verniki laiki, saj oboji skupaj tvorijo eno duhovniško ljudstvo, kar je v pismu poudaril tudi Benedikt XVI. Takšno sodelovanje pomeni odgovor na naravo same Cerkve in na poklicanost po krstu, ki vse povezuje in usmerja k oznanjevanju, sodelovanje med duhovniki in laiki pa prav tako pomeni odziv na nujne potrebe današnjega časa. Kompleksnost družbenih in kulturnih razmer, težave pri doseganju skupnih etičnih načel, ponovno iskanje duhovnosti in zmanjševanje števila duhovnikov, vse to po Lovignanovem prepričanju zahteva vedno večje vključevanje vernikov laikov v življenje in delovanje Cerkve. Kot primere je navedel katehiste, animatorje in vzgojitelje ter cele družine, ki se vključujejo v pastoralo mladih, aktivnost laikov v župnijah, kjer ni stalnega župnika in podobno. Gre za majhno seme, ki zahteva posebno skrb, je dejal škofov vikar v Aosti ter dodal, da se bodo škofije morale v prihajajočih letih bolj usmeriti v teološko in duhovno skrb vseh laičnih pastoralnih delavcev, da bi njihovo delo bilo kar se da kvalitetno. Lovignana je tudi govoril o tradicionalnem modelu duhovnika, ki je poklican k služenju in odzivanju na nove družbene potrebe. Lik tradicionalnega duhovnika predstavlja duhovnika, ki s srcem Pastirja stoji med ljudmi, globoko združen z Jezusom v molitvi in v evharističnem darovanju ter se popolnoma podarja osebam, ki so mu zaupane. Svet se je sicer res zelo spremenil, vendar srce evangelijskega poslanstva ostaja vedno isto, je dejal Lovignana, namreč vsem ljudem prinesti oznanilo božje ljubezni, ki odrešuje. Lik svetega Janeza Vianeja je zatorej tudi danes zelo aktualen: predstavlja pastirja, ki se spoprijema z razkristjanjeno družbo in se ji posveča v popolnosti, s trdno vero in veliko ljubezni, predvsem pa z velikim zavedanjem, da mu je Bog zaupal veliki dar in pomembno nalogo. Ta zavest vedno ne napolnjuje srce in življenje duhovnikov tretjega tisočletja, je dejal Lovignana in izpostavil zgled arškega župnika, ki kliče k spreobrnjenju ter k večjemu zanašanju na Boga kot pa na človeške moči.