Kardinal Zen o papeževem pismu Cerkvi na Kitajskem pred dvemi leti

HONG KONG (nedelja, 19. julij 2009, RV) – Upokojeni hongkongški škof kardinal Joseph Zen je dve leti po papeževem pismu kitajskim vernikom spregovoril o učinkih tega pomembnega pisma. Kot je poudaril, je to služilo predvsem za razjasnitev nekaterih napačnih interpretacij. Kardinal Zen je posebej izpostavil zadrego glede trditev svetega očeta o uradni in tajni Cerkvi na Kitajskem. Pojasnil je, da so verniki, ki so zvesti Svetemu sedežu in Petrovemu nasledniku, papeževo pismo sprejeli kot spodbudo, razumeli pa so ga tudi kot izraz papeževe zaskrbljenosti zanje. Kardinal Zen pismo še vedno ocenjuje kot pomembno izhodiščno točko za vzpostavitev dialoga med Cerkvijo na Kitajskem in kitajsko oblastjo. Kot je znano, sta Vatikan in Peking leta 1951 prekinila svoje diplomatske odnose, saj je takrat Vatikan vzpostavil diplomatske stike s Tajvanom. Ko so komunistične oblasti nato ustanovile Domoljubno katoliško cerkev, so se bili katoličani na Kitajskem, ki so ostali zvesti Vatikanu, prisiljeni umakniti v ilegalo. Domoljubna cerkev papeža sicer priznava kot duhovnega vodjo, a sama imenuje svoje škofe in duhovnike. Šteje približno pet milijonov članov, medtem ko naj bi tako imenovana podtalna rimskokatoliška skupnost, ki je zvesta papežu, imela osem milijonov vernikov. Vatikan si zadnja leta prizadeva za spravo obeh cerkva, kar je s pismom pred dvema letoma skušal doseči tudi sveti oče Benedikt XVI. Kmalu po objavi tega pisma maja leta 2007 je papeževo besedilo naletelo na pristranske interpretacije, je opozoril kardinal Zen in pojasnil, da so nekateri neprestano napačno izpostavljali papeževo mnenje, češ da ni razloga, da Vatikanu zvesti katoličani delujejo tajno, ter da Sveti sedež zahteva, da kitajska oblast prizna vse podtalne skupnosti. Takšna pristranska razlaga papeževih besed je po Zenovih ocenah v Cerkvi na Kitajskem pustila negativne posledice, a upokojeni škof kljub vsemu upa, da bo papeževo pismo pomagalo razrešiti številna protislovja v srcih vernikov, da bo tistim, ki so se prisiljeni skrivati, omogočila izziti iz tajnosti ter da bo med uradno in tajno skupnostjo enkrat vendarle vzpostavljena edinost. Glede sprave in razumevanja med Vatikanu zvestimi in uradnimi katoličani je treba še veliko postoriti, je še dejal kardinal Zen.
Predvsem za edinost med kitajskimi katoličani in za njihovo neodvisnost od oblasti se je v pismu Cerkvi na Kitajskem zavzel papež Benedikt XVI. Pismo kitajskim katoličanom, ki ga je sveti oče naslovil na škofe, duhovnike, druge posvečene osebe in verne laike v Ljudski republiki Kitajski, je pravzaprav pismo, Benedikt XVI. pa je v pismu izpostavil tudi nujnost dialoga z oblastmi ter se zavzel za uresničevanje pravice do verske svobode. Dotaknil se je tudi imenovanja novih škofov, ki jih Domoljubna zveza izbira brez soglasja svetega očeta. To je tudi najbolj sporna točka med kitajsko vlado in Svetim sedežem. Uradni Peking namreč meni, da papeževo imenovanje škofov pomeni vmešavanje v notranje zadeve njihovega naroda, Sveti sedež pa pravi, da je imenovanje škofov v papeževi pristojnosti.