Nasilje v Iraku se nadaljuje po umiku ameriških čet iz večjih mest

VATIKAN (sobota, 18. julij 2009, RV) – Nasilje v Iraku po umiku ameriških vojaških čet ne pojenja. Do zadnjega napada na kristjane je prišlo minulo soboto in nedeljo, ko so nasilneži po poročanju tujih tiskovnih agencij uničili osem krščanskih cerkva v iraški prestolnici Bagdad, zaradi česar so umrle štiri osebe, ki so se nahajale v bližini napadenih stavb, 32 pa jih je bilo ranjenih. Atentatorji imajo po prepričanju cerkvenih oblasti v Iraku en sam cilj, to je pretresti vernike. Najhuje je bilo v nedeljo popoldne v bližini kaldejske cerkve Notre Dame na vzhodu Bagdada, kjer je eksplozija avtomobila bombe terjala štiri človeška življenja, od tega sta bila dva kristjana, in 21 ranjenih. Krščanska skupnost tako živi v vedno bolj kritičnih razmerah in vse več se jih odloča za izselitev iz domovine. Bagdadski nadškof latinskega obreda monsinjor Jean Benjamin Sleiman pravi, da vzroki za napade na kristjane niso povsem znani, namen nasilnih dejanj pa je po njegovem gotovo zastrahovanje, da bi kristjani zapustili območje Iraka. Gre za politiko etničnih in verskih čistk, katerih namen je ustvariti čim bolj homogeno in avtonomno območje, opozarja monsinjor Sleiman, ki je razmerah v Iraku spregovoril za naš radio. Na novinarsko vprašanje, kakšne perspektive se v Iraku odpirajo po umiku ameriških vojaških čet, je nadškof odgovoril, da so rezultati tega umika bolj politični kot konkretni, saj po njegovem prepričanju do večjih sprememb v življenju ljudi prišlo. Varnost še naprej zagotavljajo iraške varnostne sile, a, kot je dejal monsinjor Sleiman, nihče ne more trditi, da je 100-odstotno varen. Bagdadski nadškof je še pojasnil, da problem Bližnjega vzhoda zadeva tudi Evropo, saj je ljudi, ki zaradi nasilja zapustijo domovino, mogoče najti prav tu, denimo na južnoitalijanskem otoku Lampedusa blizu Sicilije, v grških Atenah ali drugod po Mediteranu. Izziv za krščansko manjšino v Iraku je po nadškofovih besedah premagati strah in ponovno odkriti svojo identiteto, s čimer bi lahko prekrižali trpljenje in dramatične razmere, v katerih živijo. Tako bi lahko, kot je še dejal Sleiman, zaživeli v upanju na boljše čase.
Kristjani v Iraku predstavljajo le tri odstotke 29 milijonskega prebivalstva, večina pa jih živi na severnem, kurdskem delu države. Pred ameriškim vdorom leta 2003 je v Iraku živelo okoli 800.000 kristjanov, vendar jih je v zadnjih šestih letih državo zapustilo okoli četrt milijona vernikov, ki so nenehno podvrženi nasilju in islamskemu radikalizmu. Leta 2003 je Irak postal oporišče Al Kaide, ki je svojo sveto vojno usmerila tudi proti kristjanom.