Kostariški škofje podprli papežev nedeljski poziv za Honduras

VATIKAN (sreda, 15. julij 2009, RV) – Kostariški škofje so podprli papežev nedeljski poziv k dialogu in demokraciji v Hondurasu, kjer vlada kaotično stanje. Sveti oče Benedikt XVI. je v nedeljo po molitvi Angel Gospodov izrazil svojo zaskrbljenost zaradi dogajanja v Hondurasu ter hkrati zagotovil svoje molitve, da bi si vsi spleteni v spor prizadevali za skupno dobro, saj bi le na ta način omogočili mirno sobivanje in pristno demokracijo v tej latinskoameriški državi. Papež je dejal, da spremljam dogajanje v Hondurasu in je nad dogodki zelo zaskrbljen, zato je vernike pozval k molitvi, da bi voditelji države in njeni prebivalci vztrajno in potrpežljivo stopali po poti dialoga, medsebojnega razumevanja in sprave.
Papeževemu pozivu se je pridružil tudi predsednik Kostariške škofovske konference kardinal Hugo Barrantes Ureña, ki je v sporočilu za javnost honduraškemu narodu, še posebej pa tamkajšnji Cerkvi, izrazil solidarnost. Kostariški škofje upajo v mednarodno pravo in dialog, ki sta, kot menijo, sredstvi, s katerima je mogoče doseči skupno dobro narodov. Škofje honduraškim vernikom zagotavljajo svoje molitve, da bi se nastale razmere čim prej uredile, Svetega Duha pa prosijo, naj zbistri in razsvetli vse, ki v tem sporu izvajajo funkcijo mediatorja, da bi čim prej našli rešitev za prebivalce Hondurasa.
Honduraška vojska je 28. junija z udarom odstavila predsednika države Manuela Zelayo, ga izgnala v Kostariko in prevzela nadzor nad državo. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da je referendum, ki ga je predsednik razpisal, da bi dobil možnost podaljšanja svojega mandata, neustaven. Do aretacije je prišlo samo uro pred odprtjem volišč, tamkajšnje vrhovno sodišče pa je sporočilo, da je vojska navodila za izgon predsednika Zelaye dobila prav od njih. Razlog naj bi bil sporni referendum. Zelaya se sedaj že več kot deset dni skuša vrniti v domovino, a mu to še ni uspelo, saj ga pri tem ovira nova vlada, ki jo vodi predsednik Robert Micheletti. Nova, začasna vlada, ki je sicer ne priznava nobena država, izključili pa so jo tudi iz Organizacije ameriških držav, se je pripravljena pogajati z mednarodno skupnostjo, vseeno pa vztraja, da vrnitev Zelaye ni predmet pogajanj.
Honduras se nahaja med Gvatemalo in Salvadorjem na zahodu in med Nikaragvo na jugu ter med Karibskim morjem na vzhodu. Ima pa tudi nekaj ožje obale v Tihem oceanu na jugozahodu države. Prestolnica je mesto Tegucigalpa, drugo mesto v državi, San Pedro Sula, pa je pomembno industrijsko in komercialno središče. Pretežni del prebivalstva države živi splošno v osamljeni gorski notranjosti. To dejstvo tudi razloži precej otoško politiko države v odnosu do zadev z Latinsko in Srednjo Ameriko. Honduras, tako kot njene sosednje države, je dežela v razvoju, njeni državljani pa se spoprijemajo z neštetimi gospodarskimi in socialnimi izzivi.