Sveti sedež o pomoči državam v razvoju

VATIKAN (sobota, 11. julij 2009, RV) – Sveti sedež opozarja, da države v razvoju potrebujejo nadaljno pomoč, da si opomorejo od trenutne gospodarske krize. Po mnenju nadškofa Silvana Tomasija, stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, je pomoč nujna zlasti v obliki zdravstvene oskrbe, saj bolezen ne pozna meja. Nadškof je izrazil zaskrbljenost ob podatkih Svetovne banke, ki napoveduje, da naj bi do konca letošnjega leta pod prag revščine padlo še od 53 do 65 milijonov ljudi, s čimer bo število kronično lačnih preseglo eno miljardo. Ob tem je Tomasi opozoril, da kar 800 milijonov teh ljudi živi na območjih s slabim javnim zdravstvenim sistemom in zato so nove pobude na področju zdravstvene oskrbe nujne. Če bo zaradi gospodarske krize prišlo do zmanjševanja mednarodne pomoči, ali če bi se povečalo število tistih, ki bi iskali zdravstveno varstvo, je nadaljeval Tomasi, bodo že tako nestabilni sistemi javnega zdravstva v državah v razvoju, nezmožni nuditi oskrbo najbolj ravljivim prebivalcem. Nadškof poziva k reševanju tega problema, ki zadeva eno od temeljnih človekovih pravic. Po njegovih besedah bi bilo pomoč državam v razvoju potrebno ne samo ohraniti ampak tudi povečati. Posebej je poudaril, da je potrebno odpraviti neenakost na področju javnega zdravstva in sicer tako med državami, kakor tudi znotraj držav ter med rasnimi in etničnimi skupinami, pri tem pa je tudi izpostavil položaj žensk, ki so v številnih regijah deležne slabše zdravstvene oskrbe od moški. Spomnil je na obvezo Katoliške cerkve, da pomaga na najbolj izoliranih in obrobnih območjih in med ljudmi, ki imajo le redko dostop do zdravstvene oskrbe. Pri tem je posebej spomnil na pomoč Cerkve v Afriki, ki stoji ob strani najrevnješim prebivalcem te celine ter se zavzema za spoštovanje dostojanstva vseh ljudi. V vedno bolj medsebojno odvisnem svetu, opozarja nadškof Tomasi, celo bolezni in virusi nimajo več meja in zato je povečanje globalnega sodelovanja postalo ne samo praktična potreba, ampak, kar je po njegovoem mnenju še pomembnejše, nujna moralna solidarnost. Zdravstveno oskrbo mora voditi najboljše izročilo, izkustvo, ki spoštuje življenje od spočetja do naravne smrti in sicer za vse, ne glede na raso, narodnost, veroizpoved, spol, invalidnost ali družbeno ekonomski status. Ob tem je nadškof poudaril potrebo, da najdemo več kot le rešitev finančnih izzivov, ki jih je prinesla svetovna gospodarska kriza. Eden glavnih ciljev je zagotovitev univerzalenga dostopa do zdravstvene oskrbe. Pri tem je nadškof spomnil tudi na zadnjo encikliko, v kateri papež opozarja, da gospodarska dejavnost s preprosto uporabo tržne logike ne more rešiti vseh problemov družbe. Ob tem nadškof Tomasi poziva k moralnemu pristopu k razvoju, ki se osredotoča na človeka in ne na dobiček. Ta model, zaključuje nadškof, pa mora vkljčevati potrebe in želje celotne človeške družbe.