2009-07-11 19:01:28

Duhovna misel za 15. nedeljo med letom


PRIDIGA (sobota, 11. julij 2009, RV) - Kaj se ti zdi, kdo je danes prerok? Številni nama lahko govorijo v imenu Boga, a Božjo resnico nama lahko razodene in oznani le prerok, ki je od Boga poklican in poslan. V vsej dolgi zgodovini Izraela in Cerkve, pa tudi drugih religij, bi človeštvo že zdavnaj postalo žrtev lastnih utvar, če ne bi Bog ob pravem času poslal preroka, ki nas spet spomni na Božjo resnico. Ljudje si zlahka ustvarimo vero po lastnih merilih in koristih. Nič več ne služimo Bogu, ampak ga uporabljamo za dosego svojih lastnih in samovoljnih ciljev. Prerok je tisti, ki oznanja, da je Bog prvi. Razkriva želje naših src in nam kaže pravo pot za njihovo uresničenje.
S tega vidika je največji prerok prav Jezus. On razodeva resnično Božje obličje. Ko na koncu Matejevega evangelija razglaša: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji!« (Mt 28,18), ima v mislih dvojno oblast:
Najprej z Božje strani ima Jezus najprej oblast, da nama in vsem pokaže resnično Božje obličje. O tem nama dobro in stvarno spregovori evangelist Janez: »Boga ni nikoli nihče videl. Edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal« (Jn 1,18). V tem smislu je Jezus pečat resnice in odgovarja na tvoje in moje iskanje resnice. Omogoči nama resnično spoznanje Boga. Zaradi tega se nama pogosto zdi njegova beseda neprijetna.
Gledano s človeške strani pa Jezus izpolnjuje najina najgloblja hrepenenja. Zadovolji najino lakoto po spoznanju ter resničnem in polnem osebnem odnosu z Bogom, seboj, bližnjimi in stvarstvom. V tem smislu je Jezus pečat Dobrega Boga in odgovarja na naše človeško hrepenenje po življenju. V moči Svetega Duha nama in vsem podari svoje življenje.
Zato midva lahko danes skupaj z vso cerkvijo prosiva Boga: »Oče, naj nam bo tvoj Sin od vsega najbolj dragocen. On razodeva svetu skrivnost tvoje ljubezni in naše resnično dostojanstvo. Napolni nas s svojim Duhom, da ga bomo z vero in dejanji oznanjali svojim bratom in sestram.« Zaželiva si, da bi se Gospodovo obličje v vsem svojem sijaju razodelo vsakemu človeškemu srcu, tudi tvojemu in mojemu. Sijaj Božjega obličja je njegova ljubezen do slehernega človeka, ki je vir tvojega in mojega dostojanstva in nedotakljivosti.
Tudi sveti Pavel je to globoko resnico zaznaval v srcu in jo izrazil v slavospevu: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom …« Pavlovo srce v Očetov blagoslov zajame vse. Zunaj tega ni več ničesar, kar bi človeškemu srcu še lahko kaj pomenilo. Na enak način naju uči blagoslavljati Jezus v molitvi Očenaš. Očetov blagoslov zajema vse naše življenje, našo zgodovino in zgodovino vseh naših bratov in sester na zemlji. Jezus svojim apostolom zaupa poslanstvo, naj tudi oni razodevajo in omogočajo, da srca bratov in sester zaznajo Očetov blagoslov, se v njem ukoreninijo in se naučijo živeti znotraj njega in iz njegove moči. Če se učiva živeti znotraj blagoslova in iz njegove moči, imava oblast nad nečistimi duhovi. Nihče nama ne more ukrasti miru, ki ga Očetov blagoslov ustvarja v najinih srcih.
Če si opazil, Jezus povabi učence, naj si pred tistimi, ki ne sprejmejo miru Očetovega blagoslova, otresejo prah s sandal. S tem jih seveda ne vabi v maščevalnost. Vabi jih, naj rečejo: mir, ki ga vi niste sprejeli, nas ni zapustil. Lahko ga zavrnete, ne morete pa ga zaustaviti, da bi bil podarjen drugim. Če ostane z nami, in če ga drugi sprejmejo, je to zato, da boste slej ko prej lahko tudi vi zahrepeneli po njem. Ne bojte se, mir je za vedno vaša dediščina.
Moč evangeljskega oznanila je moč Božjega miru, ki doseže vse. Njegov mir zdravi, prenavlja in vsem kaže sijaj lepote Božjega obličja, po kateri hrepenimo vsi ljudje, tudi ti, dragi poslušalec ali poslušalka. Učenci so odgovorni za to, da pokažejo, kako Božji mir potrjuje njihovo življenje. Le tako si bodo Božjega miru zaželeli tudi drugi.
Zato nama psalm pri maši prepeva: »Dobróta in zvestôba se bosta srečali, pravičnost in mir se bosta poljubila«. Božja ljubezen se dotakne tistega, ki noče živeti v utvari, vidi svoj greh in prizna, da je Božji dolžnik. Božja svetost in sijaj njegove ljubezni do nas v nama postane želja po miru z vsemi, po solidarnosti s človečnostjo vseh. Poklicana sva biti preroka, oznanjevalca Božjega miru, ki ozdravlja in poživlja. Poklicana sva, da Božji mir živiva kot najdragocenejši zaklad srca in razodetje lepote Božjega obličja v Jezusu.








All the contents on this site are copyrighted ©.