PRIDIGA (sobota, 11. julij 2009, RV) - Kaj se ti zdi, kdo je danes prerok?
Številni nama lahko govorijo v imenu Boga, a Božjo resnico nama lahko razodene in
oznani le prerok, ki je od Boga poklican in poslan. V vsej dolgi zgodovini Izraela
in Cerkve, pa tudi drugih religij, bi človeštvo že zdavnaj postalo žrtev lastnih utvar,
če ne bi Bog ob pravem času poslal preroka, ki nas spet spomni na Božjo resnico. Ljudje
si zlahka ustvarimo vero po lastnih merilih in koristih. Nič več ne služimo Bogu,
ampak ga uporabljamo za dosego svojih lastnih in samovoljnih ciljev. Prerok je tisti,
ki oznanja, da je Bog prvi. Razkriva želje naših src in nam kaže pravo pot za njihovo
uresničenje. S tega vidika je največji prerok prav Jezus. On razodeva resnično
Božje obličje. Ko na koncu Matejevega evangelija razglaša: »Dana mi je vsa oblast
v nebesih in na zemlji!« (Mt 28,18), ima v mislih dvojno oblast: Najprej z Božje
strani ima Jezus najprej oblast, da nama in vsem pokaže resnično Božje obličje. O
tem nama dobro in stvarno spregovori evangelist Janez: »Boga ni nikoli nihče videl.
Edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal« (Jn 1,18). V tem smislu
je Jezus pečat resnice in odgovarja na tvoje in moje iskanje resnice. Omogoči nama
resnično spoznanje Boga. Zaradi tega se nama pogosto zdi njegova beseda neprijetna. Gledano
s človeške strani pa Jezus izpolnjuje najina najgloblja hrepenenja. Zadovolji najino
lakoto po spoznanju ter resničnem in polnem osebnem odnosu z Bogom, seboj, bližnjimi
in stvarstvom. V tem smislu je Jezus pečat Dobrega Boga in odgovarja na naše človeško
hrepenenje po življenju. V moči Svetega Duha nama in vsem podari svoje življenje. Zato
midva lahko danes skupaj z vso cerkvijo prosiva Boga: »Oče, naj nam bo tvoj Sin od
vsega najbolj dragocen. On razodeva svetu skrivnost tvoje ljubezni in naše resnično
dostojanstvo. Napolni nas s svojim Duhom, da ga bomo z vero in dejanji oznanjali svojim
bratom in sestram.« Zaželiva si, da bi se Gospodovo obličje v vsem svojem sijaju razodelo
vsakemu človeškemu srcu, tudi tvojemu in mojemu. Sijaj Božjega obličja je njegova
ljubezen do slehernega človeka, ki je vir tvojega in mojega dostojanstva in nedotakljivosti.
Tudi sveti Pavel je to globoko resnico zaznaval v srcu in jo izrazil v slavospevu:
»Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu
blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom …« Pavlovo srce v Očetov blagoslov zajame
vse. Zunaj tega ni več ničesar, kar bi človeškemu srcu še lahko kaj pomenilo. Na enak
način naju uči blagoslavljati Jezus v molitvi Očenaš. Očetov blagoslov zajema vse
naše življenje, našo zgodovino in zgodovino vseh naših bratov in sester na zemlji.
Jezus svojim apostolom zaupa poslanstvo, naj tudi oni razodevajo in omogočajo, da
srca bratov in sester zaznajo Očetov blagoslov, se v njem ukoreninijo in se naučijo
živeti znotraj njega in iz njegove moči. Če se učiva živeti znotraj blagoslova in
iz njegove moči, imava oblast nad nečistimi duhovi. Nihče nama ne more ukrasti miru,
ki ga Očetov blagoslov ustvarja v najinih srcih. Če si opazil, Jezus povabi učence,
naj si pred tistimi, ki ne sprejmejo miru Očetovega blagoslova, otresejo prah s sandal.
S tem jih seveda ne vabi v maščevalnost. Vabi jih, naj rečejo: mir, ki ga vi niste
sprejeli, nas ni zapustil. Lahko ga zavrnete, ne morete pa ga zaustaviti, da bi bil
podarjen drugim. Če ostane z nami, in če ga drugi sprejmejo, je to zato, da boste
slej ko prej lahko tudi vi zahrepeneli po njem. Ne bojte se, mir je za vedno vaša
dediščina. Moč evangeljskega oznanila je moč Božjega miru, ki doseže vse. Njegov
mir zdravi, prenavlja in vsem kaže sijaj lepote Božjega obličja, po kateri hrepenimo
vsi ljudje, tudi ti, dragi poslušalec ali poslušalka. Učenci so odgovorni za to, da
pokažejo, kako Božji mir potrjuje njihovo življenje. Le tako si bodo Božjega miru
zaželeli tudi drugi. Zato nama psalm pri maši prepeva: »Dobróta in zvestôba se
bosta srečali, pravičnost in mir se bosta poljubila«. Božja ljubezen se dotakne tistega,
ki noče živeti v utvari, vidi svoj greh in prizna, da je Božji dolžnik. Božja svetost
in sijaj njegove ljubezni do nas v nama postane želja po miru z vsemi, po solidarnosti
s človečnostjo vseh. Poklicana sva biti preroka, oznanjevalca Božjega miru, ki ozdravlja
in poživlja. Poklicana sva, da Božji mir živiva kot najdragocenejši zaklad srca in
razodetje lepote Božjega obličja v Jezusu.