Sveti oče pred molitvijo Angel Gospodov spregovoril o češčenju Presvete Kristusove Krvi

VATIKAN (nedelja, 5. julij 2009, RV) – Sveti oče je današnji nagovor pred molitvijo Angel Gospodov z verniki na Trgu sv. Petra posvetil teološko zelo zahtevni tematiki, namreč češčenju Presvete Kristusove Krvi. Ta praznik se je v preteklosti obhajal prvo nedeljo v juliju. Po molitvi je še enkrat izrekel sožalje svojcem žrtev ob železniški nesreči v Viareggiu in terorističnega napada na Filipinih.
Nekateri moji predhodniki, je začel sveti oče svoj nagovor zelo osebno, so v prejšnjem stoletju potrdili pobožnost do Presvete Jezusove Krvi. Blaženi papež Janez XXIII. je vsebino praznika razložil v apostolskem pismu Inde a primis, leta 1960, in hkrati odboril Litanije Presvete Jezusove Krvi. V Svetem pismu je tematika krvi, povezana s krvjo velikonočnega Jagnjeta, med najbolj pomembnimi. Kropitev ljudstva s krvjo darovnih živali je v stari zavezi pomenila vzpostavite zaveze med Bogom in izvoljenim ljudstvom, kakor beremo v 2. Mojzesovi knjigi: In Mojzes je vzel kri in z njo poškropil ljudstvo in rekel: 'Glejte, to je kri zaveze, ki jo je Gospod po vseh teh besedah sklenil z vami' (2Mojz 24,8).
Na ta obrazec se je Jezus izrecno skliceval med zadnjo večerjo, ko je učencem dajal kelih z vinom, je rekel: To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov (Mt 26,28). In Kristus je dejansko od bičanja do trenutka, ko mu je vojak s sulico prebodel stran, potem, ko je umrl na križu, prelil vso svojo kri kot resnično Jagnje, ki je bilo darovano za odrešitev stvarstva. Odrešenjsko vrednost Kristusove krvi izrecno potrjujejo mnoga mesta nove zaveze. Dovolj bo, da v tem letu duhovništva navedemo le eno mesto iz pisma Hebrejcem: Kristus je, kot veliki duhovnik stopil v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje. Kajti če škropljenje s krvjo kozlov in volov in juničjim pepelom omadeževane posvečuje, da se jim očisti meso, kolikor bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu (Hebr 9,11-14).
Dragi bratje, je še dejal sveti oče, v 1Mojzesovi knjigi piše, da je Abelova kri, ki ga je ubil brat Kajn, z zemlje vpila k Bogu. In žal, tako danes kot včeraj, ta krik ni utihnil, ker človeška kri se še vedno preliva zaradi nasilja, krivic in sovraštva. Kdaj bodo ljudje spoznali, da je življenje sveto in pripada samo Bogu? Kdaj bodo razumeli, da smo si vsi bratje?, se je vprašal papež. Na krik za prelito kri, ki se dviga z zemlje na toliko mestih, Bog odgovarja s krvijo svojega Sina, ki je za nas daroval življenje. Kristus ni odgovoril na zlo z zlom, ampak z dobroto, s svojo neskončno ljubeznijo. Kristusova Kri je zagotovilo Božje zveste ljubezni do človeštva, je dejal papež. Zato lahko vsak človek ob pogledu na Kristusove rane, pa naj živi v še tako skrajni moralni revščini, mirno pove, Bog me ni zapustil, me ljubi, je zame dal žviljenje. In tako bo ponovno našel upanje. Devica Marija, je zaključil sveti oče svoj nagovor, ki je pod križem, skupaj z učencem Janezom, sprejela testament Jezusove krvi, naj nam pomaga, da bomo ponovno odkrili neprecenljivo bogastvo te milosti in da bi v sebi čutili globoko in večno hvaležnost.