Pomen družbenih okrožnic v družbenem nauku Katoliške cerkve
VATIKAN (nedelja, 5. julij 2009, RV) – Prihodnji torek, 7. julija, bodo v Vatikanu
objavili tretjo papeževo okrožnico z naslovom Caritas in veritate ali Ljubezen
v resnici. Na sedežu tiskovnega urada Svetega sedeža jo bosta predstavila predsednik
Papeškega sveta za pravičnost in mir kardinal Renato Martino in predsednik Papeškega
sveta Cor Unum kardinal Josef Cordes. Ta dokument papeža Benedikta XVI. pridružuje
vrsti njegovih predhodnikov od papeža Leona XIII. naprej, ki so svoj nauk tudi posvetili
pomembnim družbenim tematikam. Objava vsake družbene okrožnice predstavlja pomemben
trenutek nauka papežev o kompleksni in razvejeni družbeni tematiki, ki obogati družbeni
nauk Katoliške cerkve. Cerkveno učiteljstvo se je že od srednjega veka naprej ukvarjalo
z družbenimi vprašanji, tako da ne gre za neko novo vsebino v cerkvenem nauku. Že
v Jezusovem učenju so navzoče številne in pomembne trditve o človeku kot družbenem
bitju, prav tako v spisih apostolov najdemo govore o skopuštvu, oderuštvu, suženjstvu,
pravičnem plačevanju, izobraževanju otrok in državni ureditvi. V sodobnem času so
pomembna papeška besedila o družbeni tematiki okrožnica O novih stvareh, ki
jo je leta 1891 izdal papež Leon XIII. in velja za prvo družbeno okrožnico, potem
okrožnica Ob štiridesetletnici papeža Pija XI. iz leta 1931 ter okrožnica Mati
in učiteljica papeža Janeza XXIII. iz leta 1961. V vseh teh dokumentih je v središče
razmišljanja postavljen človek, ki je ustvarjen po Božji podobi, kar mu daje posebno
dostojanstvo, namreč dostojanstvo Božjega otroka, kar je izvir vseh njegovih pravic.
Kakor je zapisano v okrožnici O novih stvareh, je temeljno načelo za vsa družbena
vprašanja neodtujljivo dostojanstvo vsake človeške osebe. Iz tega dostojanstva potem
izhajajo tudi vse pravice, med katerimi sta na prvem mestu pravica do verske svobode
in pravica do življenja. Nauk papežev o družbenih vprašanjih je vedno aktualen,
papeški dokumenti kažejo na stalno skrb in prizadevanje, da se nove družbene razmere
osvetlijo v luči evangelija, tradicije in razvijajočega se nauka. Vsaka družbena okrožnica
je namreč bila jasen odgovor Cerkve na izzive tistega časa, na dinamične družbene
in ekonomske spremembe, v zadnjem stoletju tudi na nove izzive na mednarodnem in geopolitičnem
področju. Ta globalna vizija, vesoljna razsežnost, soodvisnost razvoja in solidarnosti
so še posebej izostrene v vseh družbenih okrožnicah Janeza Pavla II., pri čemer gre
izpostaviti, da se je družbeni nauk poljskega papeža razvijal v času trka dveh družbeno
ekonomskih modelov: kapitalizma in socializma. O tem, kaj konkretno pomeni cerkveni
družbeni nauk, je Kongregacija za katoliško vzgojo leta 1988 izdala dokument o smernicah
za študij in poučevanje cerkvenega družbena nauka v izobraževanju duhovnikov. V dokumentu
med drugim piše, da je cerkveni družbeni nauk usmerjen na evangelizacijo družbe. Vsebuje
torej nujno potrebno vabilo k družbeni dejavnosti in ponuja za različne situacije
primerna napotila, ki temeljijo na temeljnih načelih pravičnosti. Ta poziv k dejavnosti
ne izhaja iz enkratne a priorne filozofske in etične presoje, temveč se vedno znova
določa po krščanski presoji stvarnosti, na katero se gleda v luči evangelija in cerkvenega
družbenega nauka, ki tako ob vsakem zgodovinskem trenutku kaže svojo aktualnost. V
današnjih svetovnih razmerah in ob korenitih spremembah na vseh področjih, od gospodarstva
do znanosti in kulture, se pojavljajo novi problemi, ki zahtevajo skrb in odziv vseh
ljudi dobre volje. V ospredje bijejo predvsem problemi kot so lakota, nasilje, terorizem,
razoroževanje in mir, zunanji državni dolgovi in zaostalost držav tretjega sveta,
genetske manupulacije, mamila, slabšanje naravnega okolja in tako naprej. Današnji
svet je med drugim zaznamovan z ogromno revščine in drugimi oblikami krivic, mnogo
bolj razširjenimi kot v preteklih dobah, kot so lakota, brezposelnost, družbena izključenost,
razkorak med bogatimi in revnimi. Ravno zato je toliko bolj pomembno izpostaviti kriterij
delovanja, ki ga poudarja cerkveni družbeni nauk, namreč plemenit in pameten boj za
pravičnost in družbeno solidarnost.