Papež Benedikt XVI. na god prvakov apostolov 34 novim metropolitom izročil palije, v homiliji pa spregovoril o škofovski in duhovniški službi

VATIKAN (ponedeljek, 29. junij 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil slovesno evharistično bogoslužje, med katerim je 34 novim metropolitom podelil palije, zunanja znamenja polnosti metropolitove službe in njegove povezanosti s papežem in Apostolskim sedežem. Slovesne maše na god prvakov apostolov, ki sta tudi zavetnika Rima, se je prav tako udeležila delegacija ekumenskega patriarhata iz Carigrada.
Papež je v homiliji izpostavi nekatere elemente prvega Petrovega pisma, katerega središče je Kristusov lik, ki ga Peter opiše kot tistega, ki trpi in ljubi, kot Križanega in Vstalega. Apostol nato govori o zakramentih, krstu in evharistiji, posebej pa nagovori duhovnike ter skrivnost duhovništva postavi v Kristusa, ki je pastir in varuh duš. Peter Kristusa imenuje veliki pastir, imenuje ga škof duš. Po papeževih besedah gre za prototip vsake škofovske in duhovniške službe. Biti škof, biti duhovnik pomeni privzeti Kristusovo držo, pomeni misliti, gledati in delovati kakor Kristus, biti na razpolago ljudem, da bi se tako našlo življenje. Papež je v nadaljevanju izpostavil nalogo škofov kot pastirjev, ki svoje ovce hranijo na pravi način, potešijo njihovo lahkoto in žejo, ter dodal, da je Božja beseda tista hrana, ki jo človek potrebuje. Vendar pa je Peter v svojem pismu duhovnike opozoril, da ni dovolj le govoriti. Pastirji morajo biti svoji čredi v vzgled. Božja beseda se iz preteklosti v sedanjost prenaša le takrat, kadar je živeta, pri čemer je papež spomnil na svetnike, ki jasno kažejo, kako je Kristus postal sodobnik njihove časa, kako je prišel iz preteklosti in vstopil v sedanjost. To tudi pomeni biti pastir in vzor čredi, torej živeti Božjo besedo danes, znotraj velike skupnosti svete Cerkve, je dejal Benedikt XVI. Posebej je tudi izpostavil Petrov poziv k pričevanju: »Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.« Krščanska vera je upanje; odpira pot v prihodnost, je dejal papež in nato izpostavil povezanost med vero, upanjem in razumom, ki si med seboj ne nasprotujejo, ter duhovnike pozval, da imajo kot pastirji našega časa nalogo, da kot prvi sprejmejo razumskost vere. Vendar samo premišljevati ni dovolj, vera ne sme ostati zgolj teorija, ampak mora biti življenje, je poudaril Benedikt XVI. in nato opozoril na pomen vsakodneven molitve, pogovora z Bogom in vključevanja Kristusa v vsakdanje odločitve. Gotova izkušnja, da je dobro ostajati povezan s Kristusom, bo tako privedla do zanesljivega izpovedovanja vere drugim ljudem. Ob koncu homilije je sveti oče še na kratko spregovoril o odrešenju duš kot cilju naše vere, izpostavil pa tudi pokorščino resnici, ki dušo očiščuje in jo dela svobodno za Kristusa.