Kardinal Bagnasco: "Človeška in zakramentalna lepota zakonske zveze zahteva vso pozornost Cerkve."

CROTONE (nedelja, 28. junij 2009, RV) – Srce zakonskega para in družine, ki temelji na zakonski zvezi, je v poklicanosti biti naravno življenjsko okolje in prva šola človeškosti, kjer se različne generacije vsak dan učijo in urijo, kako skupaj živeti različne odtenke ljubezni. Tako je dejal predsednik Italijanske škofovske konference Angelo Bagnasco na simpoziju o pripravah na zakon, ki se danes zaključuje v italijanskem mestu Crotona. Cerkveni nauk ne varčuje s poglabljanjem te tako zelo odločilne in osrednje stvarnosti v življenju posameznika in celotne skupnosti, je dejal Bagnasco. Cerkev s preroštvom govori o zakonski zvezi, ki je v sedanjem svetu nujna in potrebna, saj kultura in potrošništvo k zakonskemu paru, zakonski zvezi, družini in ljubezni v vsej njeni kompleksnosti, pristopata na način relativizma in čustvenosti. Papež Benedikt XVI. stalno izpostavlja objektivni, trden in trajen značaj zakonske zveze, je izpostavil kardinal Bagnasco in nadaljeval, da človeška in zakramentalna lepota zakona zahteva vso pozornost Cerkve, skrb za par in družino pa je od vedno sestavni del pastoralnega dela. Družbeno kulturno okolje bi po njegovih besedah moralo spremljati mlade v njihovih življenjskih načrtih, odgovornost za to pa nosi vsak, je dejal kardinal in dodal, da imajo splošna kultura, življenjski stili in vedenjski vzorci močan vpliv na miselnost in delovanje vseh, predvsem pa mladih. Izpostavil je tudi, da se mnogi plemeniti človeški in evangelijski ideali vsak dan živijo v tišini, v ponižnosti in konkretnosti, brez hrupa in žarometov. Po kardinalovih besedah je življenje potrebno graditi na družini, ki je temeljna in edinstvena celica družbe, vendar prav tako potrebna stabilnega temelja, pravih kriterij in priznanja pravic. Iz osebe in iz družine izvirata kultura in družba, ki spodbujata in ohranjata na evangeliju temelječ humanizem, je zaključil kardinal Bagnasco.
Med simpozijem je bila tudi predstavljena raziskava o pripravah parov na zakonsko in družinsko življenje, ki je vključevala 512 italijanskih župnij. Pokazalo se je, da priprave na zakon organizirajo pretežno župnije, le 16 % pripravljalnih tečajev organizira vikariati in 11 % škofije. Zanimiv je tudi podatek, da so predvsem na jugu Italije organizatorji predzakonskih tečajev župnije, gre za 81 %, medtem ko so na severu Italije župnije organizatorji v 48 %. Raziskava je še pokazala, da je starost udeležencev priprav na zakon v zadnjih letih vedno višja, petina parov je stara več kot 35 let, kar prinaša tudi nekatere novosti v samo vodenje priprav. Po eni strani podatek lahko pomeni, da imajo udeleženci več življenjskih izkušenj, večjo zrelost, že oblikovano osebnost ter pogled na svet, hkrati pa tudi neko togost, pogojenost in doslednost. Upoštevajoč pojav sekularizacije, lahko višja starost udeležencev pomeni tudi njihovo večletno oddaljenost od Cerkve in verske prakse, kar pomeni, da je tekom priprav potrebno dati večji poudarek nekaterim temeljnim verskim tematikam. Udeležba na pripravah na zakon lahko za nekatere tako postane prava priprava na ponovno sprejetje krščanstva.