Sveti oče je včeraj sprejel velikega mojstra malteškega viteškega reda fra Matthewa Festinga

VATIKAN (petek, 26. junij 2009, RV) – Sveti oče je včeraj sprejel velikega mojstra malteškega viteškega reda fra Matthewa Festinga, so sporočili s tiskovnega urada Svetega sedeža, a podrobnejših informacij o srečanju niso razkrili.
Suvereni malteški viteški red, ki predstavlja najstarejši križarski viteški red, je četrti najstarejši cerkveni red in deluje nepretrgoma od svoje ustanovitve do danes. Danes ima diplomatske odnose sklenjene s 103 državami ter je zaradi svojega delovanja za bolnike in pomoči potrebne cenjen po vsem svetu. V humanitarni red je vključenih približno 12.500 vitezov in dam, 80.000 strokovnih prostovoljcev in 20.000 drugih delavcev.
Red ima svoje začetke v letu 1048, ko so trgovci iz najstarejše italijanske republike Amalfi začeli pomagati pri obnovi cerkve Božjega groba v Jeruzalemu in obnovi porušenega, nekdaj aktivnega samostana benediktincev. Egiptovski kalif jim je dovolil, da za svoje potrebe zgradijo zavetišče, ki bo namenjen tako romarjem kot trgovcem. Zavetišče so sprva vodili benediktinci, leta 1080 pa je skrb zanje prevzela bratovščina svetega Janeza Krstnika, ki jo je ustanovil brat Gerard, najverjetneje eden od benediktinskih bratov laikov in tudi predstojnik omenjenega zavetišča. Kmalu po tem, ko so zahodnoevropski kristjani v prvi križarski vojni leta 1099 osvojili Jeruzalem, je bratovščina postala vojaški red in skrb za bolne zamenjala z vojskovanjem za obrambo Svete dežele. Novoustanovljeni red je 13. februarja 1113 s svojo bulo potrdil tudi tedanji papež. Ko so muslimani leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se malteški vitezi umaknili v Akon, od tod pa na Ciper in Rodos in nazadnje na Malto. Leta 1798 jih je Napoleon pregnal tudi z Malte in od leta 1834 imajo svoj sedež v Rimu.
Od avgusta 1994 ima Suvereni malteški vitežki red status stalnega opazovalca v Generalni skupščini Združenih narodov, redne delegacije pa ima akreditirane pri številnih drugih mednarodnih agencijah in institucijah, kot denimo pri Evropskem centru Združenih narodov v Ženevi, pri Svetu Evrope v Strasbourgu, pri Komisiji Evropske unije v Bruslju, pri Unescu v Parizu in pri drugih podobnih organizacijah.