Duhovna misel za praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi patra Viljema Lovšeta

DUHOVNA MISEL (četrtek, 11. junij 2009, RV) - Današnji praznik Rešnjega telesa in krvi je značilen za latinsko cerkev na Zahodu, kjer se je v 12. stoletju z vso močjo prebudila evharistična pobožnost. Posebej so poudarjali stvarno navzočnost Kristusa v hostiji in s tem njegovo češčenje. Odločilen vpliv na vzpostavitev praznika Rešnjega telesa in krvi so imela videnja Julijane iz Kornillona, ki je bila avguštinska redovnica v Liegu. Tam so na pobudo papeža Urbana IV. leta 1247 prvič praznovali Jezusovo Rešnje telo in kri. Leta 1264 je isti papež razglasil praznik za vso Cerkev.
Skrivnost evharistije in njeno obhajanje je središče vsega cerkvenega delovanja in njenih moči. Je izvor in cilj Cerkve. To pa zato, ker evharistično slavje odpre razumevanje Svetega pisma in omogoča doživeti in izkusiti navzočnost Jezusa Vstalega in Živega v Cerkvi. Obhajanje evharistije omogoča razumevanje in izkušnjo bratstva in sestrstva med ljudmi. Besede skrivnost ne razumem kot nekaj nerazumljivega za človeško pamet, ampak kot resničnost, v katero smo povabljeni s svojim sodelovanjem tudi mi.
V mašnem hvalospevu se pojavijo trije pomenljivi glagoli: „tebi prvemu je bila darovana žrtev odrešenja“, „v tej veliki skrivnosti ti hraniš in posvečuješ“. „Darovana“, pomeni, da se ni umaknil, ampak je do dna uveljavil svojo ljubezen. Ničesar ni imel rajši od ljubezni, ki ga je gnala od znotraj. Razodel je vso svojo ljubezensko strast do Očeta in do ljudi. Darovanje ne poudarja toliko zadoščevalne narave njegove žrtve, ampak predvsem moč in gorečnost njegove ljubezni do ljudi, sijaj Očetove ljubezni, ki je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, katerega je bil zelo vesel.
Glagol hraniti in gojiti (njegovo telo postane kruh življenja, njegova kri pijača odrešenja) namiguje na dejstvo, da podarja moč svoje ljubezni, ki ozdravlja in poživlja. Usposobi naju, da hodiva po poti Božjega kraljestva.
Glagol posvečevati (Sveti Duh v nas postane Kristusovo telo in kri, ter nas z njim združi, da smo eno) namiguje na preobraževalno moč Duha, ki nam omogoča živeti v Kristusu in iz Njega, do te mere, da vse, kar je našega, spregovori o Njem. Cilj posvečevanja je skrivnost bratstva in sestrstva, ki je edino nezmotljivo znamenje Božje navzočnosti in sijaja njegove slave. Ko ga prosimo, naj nas preobrazi po podobi svoje slave, v resnici prosimo, da bi bili lahko potopljeni v skrivnost ljubezni Svete Trojice, iz katere izvira bratstvo med nami. Najbolj zgovorno znamenje te ljubezni in novega prostora bratstva in sestrstva, ki iz nje izhaja za vse ljudi, je stavek: „kralje slave“, ki se nahaja obešen nad glavo Križanega na križu.
Za današnji praznik lahko pri maši izberemo dva slavospeva. Prvi praznuje spomin žrtve, ki je skrivnost Božje ljubezni do človeka. Ta se v zakramentu evharistije nenehno ponavzočuje, da bi bila lahko tudi ti in jaz vključena vanjo in v njej ostala in živela.
Drugi slavospev praznuje evharistijo kot vez edinosti in popolnosti: "s to veliko skrivnostjo hraniš in posvečuješ svoje vernike, da bi ves človeški rod, ki prebiva na isti zemlji, razsvetljevala ena vera in združevala ena ljubezen. Pristopamo k mizi tako čudovitega zakramenta, da bi prežeti s tvojo milostjo postajali vedno bolj podobni tvojemu Sinu." Svetost je v uresničenem bratskem sožitju po podobi Svete Trojice. Večno življenje, ki nam ga podarja evharistija, je življenje v Duhu. Omogoča nam živeti enega srca in enega duha v hvali in zahvali Bogu. Predokus raja.
Evharistija je tudi poroštvo našega vstajenja, ker je oporoka Jezusove ljubezni do tebe in mene. V njej se nama da v duhovno hrano in pijačo za pot do večne velike noči. Temeljno načelo, ki ga opisujejo cerkveni očetje, ko razlagajo molitev Očenaš, je preprosto: svoje življenje moramo usmerjati po tem, kar bo prišlo in je odgovor na hrepenenja naših src ter ne bo nikdar odpovedalo. Udeleževati se mize Gospodovega telesa in krvi pomeni, naučiti se zaznavati tisto, kar človekovo srce poteši, in živeti iz Božjega daru, vse dokler se ta resnica v vsem svoje sijaju dokončno ne razodene tvojemu in mojemu srcu.