RIM (nedelja, 31. maj 2009, RV) – Dragi Marijini častilci! Letos na
zadnji dan šmarnic praznujemo tri praznike. Po bogoslužnem koledarju je danes praznik
prihoda Svetega Duha ali Binkošti. Cerkev pa vsako leto zadnji dan v maju praznuje
Marijino obiskanje, zadnjo nedeljo v maju pa praznik Marijinega Srca. Vsi trije prazniki
so tesno povezani s šmarnično pobožnostjo. Za zaključek šmarnic se na kratko ustavimo
ob miselni povezavi Sveti Duh in Marija. Apostolska dela poročajo, da
so apostoli po Jezusovem vnebohodu enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo
materjo Marijo in z njegovimi brati (Apd 1,14). Marija je torej dejavno, vztrajno
in v molitvi skupaj s prvo Cerkvijo pričakovala prihod Svetega Duha, ki ga je obljubil
vstali Gospod. V tej prvi Cerkvi, zbrani v vztrajni molitvi ter pričakovanju, je bila
Marija edina, ki je že imela osebno izkušnjo, kaj pomeni pričakovati Svetega Duha.
Ta izkušnja sega v začetke učlovečenja Božjega Sina, ko ji je angel oznanil: Sveti
Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila (Lk 1,35). Odgovor na tisto
skrivnostno pričakovanje, ki ga je izrazila v pogovoru z angelom, je bila prerokba,
ki se je takoj izpolnila, ker je spočela in rodila Božjega Sina. Dejstvo učlovečenja
je tako središčno, da ga Cerkev izpoveduje v vsaki inačici veroizpovedi: In se
je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek, izpovedujemo
v nicejsko-carigrajski veroizpovedi. Marijino pričakovanje Setega Duha pa je bilo
drugačno od apostolov, žena in bratov s katerimi je skupaj vztrajala v molitvi, tudi
zaradi enkratnega poznavanja svojega Sina Jezusa in razuvemvanje njegovih besed, ko
je rekel, da bo On v Očetovem imenu poslal Duha Tolažnika, ki bo iz njegovega jemal.
Cerkev bo to skrivnostno stvarnost opredelila tudi v že navedeni veroizpovedi, ko
bo opisala bistvo in poslanstvo Svetega Duha, ki je Gospod, ki oživlja; ki izhaja
iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih.
Bistvo Svetega Duha izhaja iz Očeta in Sina, tudi iz Sina, ki se je utelesil
po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek. Vse navedeno kaže na
veličino Marijine vloge v delu odrešenja, ki ga je izvršil Troedini Bog po Jezusu
Kristusu. II. vatikanski cerkveni zbor je Marijino sodelovanje pri delu odrešenja
takole opisal: Devica Marija je bila skupaj z učlovečenjem božje Besede od vekomaj
vnaprej določena za Božjo Mater … Ko je Kristusa spočela, rodila, hranila, ga v templju
darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim Sinom, je s pokorščino,
vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma edinstven način sodelovala pri Odrešenikovem
delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. S tem nam je postla Mati
v redu milosti (C 61). Prihod Svetega Duha na binkoštni praznik je bil za Marijo
hkrati potrditev že opravljenega poslanstva, pa tudi začetek njenega novega poslanstva
v Cerkvi, ki na današnji praznik obhaja svoj rojstni dan. Sveti Duh bo poslej vso
Cerkev spominjal na Jezusov nauk, pa tudi na Marijino poslanstvo, ki ga ima v Cerkvi
kot Odrešenikova Mati. Marija je vedno v osrčju Cerkve in življenja vskakega
kristjana kot Božja Mati, ki je njen najbolj žlahten naslov. V veri Cerkve je v verskih
resnicah, ki jih je opredelilo uradno cerkveno učiteljstvo in so sigurno vodilo k
Bogu. V veri Cerkve je tudi po neštetih oblikah pobožnosti, ki jih goji božje ljudstvo
skupaj s svojimi pastirji na romanju skozi čas v večnost, kot je to pot prehodila
Božja Mati. Trajno živa je v krščanski kulturi, ko jo umetniki upodabljajo v kipih,
slikah, freskah, ikonah, mozaikih, o njej pojejo pesniki, se navdihujejo pisatelji,
njene melodije poslušajo in jih zapisujejo skladatelji, izvajajo pa glasbeniki vseh
vrst in starosti, trajno vnema srca romarjev, ki jo častijo v svetiščih po vsem svetu.
Na poseben način navdihuje tudi skrite talente, ki pogosto ostanejo na začetni ravni
in se izražajo v obliki ljudske umetnosti. Marijin lik je v Cerkvi trajna spodbuda
k molitvi, kot je bila ona v prvi Cerkvi, ko je vztrajno molila skupaj z apostoli,
ženami in brati.