Komentar: Prihajajoče volitve v Evropski parlament

KOMENTAR (ponedeljek, 1. junij 2009, RV) – Od četrtka do nedelje bodo v 27 državah Evropske unije potekale volitve v Evropski parlament. Nad 360 milijonov Evropejcev bo izvolilo 736 poslancev. Največ, 99, jih bodo izvolili v Nemčiji, najmanj, torej 5, pa na Malti. Prvič bodo v Evropski parlament poslali svoje predstavnike Romuni in Bolgari. Največja skrb vseh vlad in političnih strank v Evropski uniji je, kaj storiti, da bo kar največ ljudi šlo na volitve, ker bi višja udeležba na volitvah dala večjo težo in ugled Evropskemu parlamentu in uniji v celoti. To je toliko bolj pomembno, ker trenutno v Evropski uniji deluje le gospodarski sektor, blokiran pa je proces sprejemanja Evropske ustave, kar je tudi razlog, da politična Evropa ne deluje kot bi v sedanjem zahtevnem trenutku svetovnega gospodarstva in financ, morala. V tem tednu bomo Evropejci odločili ali naj Evropska unija nadaljuje svojo pot v prihodnost, kot so jo zastavili njeni očetje ali pa naj postane nekakšna federacija ideološkega tipa. To je temeljno miselno vprašanje in izziv na volitvah v Evropski parlament v prihodnjih dneh.
Očetje Evropske unije so v njene temelje postavili nekaj epohalnih zgodovinskih novosti, ki so vse krščanskega izvora. Prva novost je ta, da je v središču delovanja vsake države človek, oseba kot posameznik, ki je tudi cilj celotnega delovanja države in njenih ustanov. To se najbolj kaže v solidarnostni zamisli delovanja tržnega gospodarstva in trajni krepitvi pravične delitve ustvarjenega bogastva. Enako pomembna je nedotakljivost istovetnosti vsakega naroda in države članice Evropske unije. Vsak narod ostane samostojen, suveren, še več, razvijanje suverenosti in istovetnosti narodov je vir celovitega blagostanja celotne Evropske unije. Tretja pomembna razsežnost sožitja v Evropski uniji je zavestna krepitev človeških in etičnih vrednot kot so se oblikovale v zgodivin vsakega naroda in v okviru verstev, ki so pasamezne narode navdihovala. Za vse sedanje članice Evropske unije je praktično to krščanstvo kot Katoliška cerkev, Pravoslavne cerkve in protestanske skupnosti. Vpliv judovstva in islama je do sedaj mogoče presojati bolj kot konkretne odzive na posamezne pobude tekom stoletij, ne pa na področju sistema vrednot in zamišljanj državniških sistemov. Nekateri bi tu omenili marksizem, vendar je tudi marksizem bolj krščanska herezija kot izraz judovske miselnosti, ki bi jo vanj vnesel njegov ustanovitelj. Četrta, manj znana, zato pa nič manj pomembna prvina pa je univerzalna, vesoljna, lahko bi rekli idejno kar katoliško naravnana politična zamisel Evropske unije.
Taki izvirno krščansko zamišljeni in vesoljno naravnani Evropski uniji, ki je od samega začetka čisto nov politični laboratorij, ki je doslej najbolj razkrinkal evropske ideološke in imperialne sisteme, se najbolj upirajo prav ostanki evropskih ideologij prejšnjega stoletja. Med temi je najbolj napadalen in nevarne zgodovisnki ostanek komunističnih režimov, ki jih predstavljajo in zagovarjajo prikriti komunisti, seveda v vrsti inačic, našega časa. Njihovi zastopniki v Evropskem parlamentu zavestno bojkotirajo in ovirajo izvirno zamisel in poslanstvo Evropske unije. Zaradi tega so vedno odprta nevarnost za demokracijo kot tako v vsaki posamezni državi, pa tudi za moč Evropske unije v sami sebi in na svetovnem prizorišču.