Papež je sprejel veleposlanike pri Svetem sedežu, ki svoje poslanstvo opravljajo zunaj Italije

VATIKAN (petek, 29. maj 2009, RV) – Papež je danes sprejel osem veleposlanikov pri Svetem sedežu, ki svoje poslanstvo opravljajo zunaj Italije. Med njimi so veleposlaniki Mongolije, Indije, Benina, Nove Zelandije, Južne Afrike, Burkine Faso, Namibije in Norveške, ki so svetemu očetu izročili poverilna pisma. Papež jih je nagovoril skupaj, nato pa še vsakega posebej. Na skupnem srečanju je papež Benedikt XVI. posebno pozornost namenil svetovni finančni in gospodarski krizi ter poudaril, da je za rešitev te težave treba sprejeti skupne ukrepe, ki morajo temeljiti na solidarnosti in zmernosti, da kriza ne bi prešla v meje človeške katastrofe. Revščina predstavlja veliko grožnjo miru, zato je, da bi premagali finančno krizo, potrebna skupna prizadevnost, je poudaril papež ter pozval k zavzetosti za gradnjo pravega miru in k stremljenju k pravičnejšemu in uspešnejšemu svetu za vse. Nepravičnosti namreč, kot je spomnil rimski škof, vnemajo spore med narodi in jih marginalizirajo, s tem pa ogrožajo mir. Miru ni mogoče zagotoviti brez pogumne obveze za odpravo neenakosti, ki jih povzročajo nepravični sistemi, in za človeka vrednega življenja vsem posameznikom, je pozval sveti oče in opozoril, da so neenakosti med ljudmi prišle še posebej do izraza prav v času globalne finančne in gospodarske krize, ko so razvite države znižale denarno pomoč državam v razvoju, ko so se zmanjšale tuje naložbe in pomoč migrantov njihovim družinam. Tako so mnogi revni po svetu postali še bolj ranljivi. Ta kriza se lahko za prebivalce številnih krhkih držav spremeni v človeško katastrofo, je opozoril Benedikt XVI. in ponovno poudaril, da kriza najbolj zadeva najranljivejše člane globalne družbe, poleg tega pa je sedanja kriza v revščino pahnila tudi tiste osebe, ki so do negativnih premikov na borzah živeli dostojno življenje. Recesija po papeževih besedah lahko povzroči nepopravljive posledice in ogrozi obstoj številnih oseb. Tu je sveti oče posebej izpostavil otroke in dejal, da je v prvi vrsti treba poskrbeti zanje in jih ustrezno zaščititi. Države po papeževih besedah ne smejo pozabiti niti na tiste, ki se zaradi obupa, ki ga je povzročila gospodarska kriza, zatekajo k nasilnim rešitvam za preživetje, to pa lahko povzroči notranje konflikte, ki, kot je dejal Benedikt XVI., lahko destabilizirajo že tako šibke družbe. Tako je sveti oče pohvalil države, ki niso zmanjšale svoje pomoči narodom, ki jih je kriza najbolj prizadela. Prosim vas za več bratstva in solidarnosti in za globalno velikodušnost, je pozval papež. Razvite države je še spodbudil, naj v načinu življenja in v gospodarstvu ponovno uberejo ustrezno mero in zmernost. Sicer se je 82-letni poglavar Rimskokatoliške cerkve v govoru novim veleposlanikom, ki prihajajo iz pomembnih držav, kot sta Indija in Južnoafriška Republika, dotaknil tudi vloge verstev pri zagotavljanju miru in nalog verskih voditeljev, še posebej v času, ko so vere in posamezni verniki pogosto tarča napadov.
Papež je nato nove veleposlanike sprejel ločeno. V nagovoru nove indijske veleposlanice pri Svetem sedežu Chitre Narayanan je papež izpostavil velik gospodarski napredek Indije v zadnjih letih, ob tem pa pozval k zaščiti revnih, ki jih je, kot je dejal, treba zavarovati pred nebrzdanimi mehanizmi gospodarstva, ki pogosto merijo le na dobičke peščice ljudi. Sveti oče je pozdravil oblikovanje programov, v katerih delo ni pojmovano kot golo blago, pač pa kot specifično človeška dejavnost, pri katerem so delavcu zagotovljene pravice in dostojanstvo. Ob tem je Benedikt XVI. pozval k zavrnitvi vseh oblik pristranosti, korupcije in prevar ter izpostavil pomen načela subsidiarnosti.