Snarnice - Diakonesa Fojba ugledna sodelavka apostola Pavla

ŠMARNICE (nedelja 24. maj 2009, RV) – Apostol Pavel v Pismu Rimljanov, ki ga je napisal leta 58 v Korintu pri prijatelju Gaju, v zadnjem, 16. poglavju osebno pozdravlja nad 30 oseb. Na prvem mestu priporoči našo sestro Fojbo, ki je diakonisa v Cerkvi v Kenhréjah; sprejmite jo v Gospodu, kakor se spodobi svetim, in ji stojte ob strani v vsem, kar bi potrebovala od vas, saj je bila tudi ona v pomoč mnogim in tudi meni (Rim 16,1-2).
Fojba ni živela v rimski krščanski skupnosti, ampak je bila na poti v Rim, zato jo Pavel priporoči Rimljanom naj jo sprejmejo v Gospodu, kakor se spodobi svetim. Iz konteksta ni jasno ali je bila Fojba Pavlova rojstna sestra, o kateri poročajo Apostolska dela, ki je s sinom živela v Jeruzalemu (Apd 23,16-22). Bolj verjetno je, da je bila Fojba Pavlova sestra po veri, kakor je bila sestra Apija, o kateri piše Pavel v pismu Filemonu (Flm v.2). Pavel pa Fojbo imenuje tudi diakoniso v Cerkvi v Kenhréjah. Toda Fojba ni bila diakonisa v današnjem pomenu, v smislu, da bi prejela diakonsko posvečenje. Bila je diakonisa, torej žena, ki je v Cerkvi imela posebno službo in ni bila le običajna vernica ali članica krščanske skupnosti. Imela je službo, ki ji jo je dodelila skupnost in jo je dostojno ter uspešno vršila. Pavel jo je Cerkvi v Rimu predstavil kot diakoniso v Cerkvi v Kenhrejah, ki je bilo eno od pristanišč v Korintu, 6 km oddaljeno od metropole. To pomeni, da je Pavel v Korintu svoje oznanjevanje evangelija razširil na bližnja mesta in pristanišča. Fojba je bila prva apostolova sodelavka v Kenhrejah in je verjetno z njim sodelovala tudi v Korintu in v drugih skupnostih v grški pokrajini Ahaji.
Apostol Pavel v priporočilu Fojbe Rimljanom ne omenja razloga njenenga prihoda v Rim. Ne vemo, ali je prišla v Rim, da bi tam kaj uredila glede družinskih zadev, ali pa jo je apostol poslal v rimsko krščansko skupnost s kakšnim posebnim naročilom. Iz priporočila, da naj jo sprejmejo v Gospodu, kakor se spodobi svetim, lahko zaključimo, da je imela posebno poslanstvo, ki naj ga izvrši v rimski skupnosti. Pavlovo priporočilo, naj ji stojijo ob strani v vsem, v grškem izvirniku zveni zelo natančno in konkretno, biti ob nekom za pomoč! Kaj takega Pavel ne bi priporočal za kakšno običjano obiskovalko. Fojba se je podala na pot skoraj gotovo »v Gospodu«, zato naj jo sprejmejo »v Gospodu, kakor se spodobi svetim«. Kot potrditev te zahteve, Pavel navede Fojbine zasluge za Cerkev in tudi njemu osebno. Grško besedilo pa tudi jasno pove, kako naj ji stojijo ob strani. Naj ji stojijo ob strani tako, kakor bi stali ob strani moškemu, ki je predsednik neke skupnosti, kot poveljniku vojske na velikem vojnem pohodu, ali kot vodji velikega trgovskega podviga. V Atenah pa je to bil mestni sodnik, ki je odločal kdaj in kako lahko tujci opravijo svoje posle v mestu in jim odmeril dajatve.
Fojba je bila torej v Kenhrejah in v Korintu v prvi vrsti, ko je bilo potrebno kaj koristnega storiti za veliko ljudi in zlasti za krščanske misijonarje kot je bil apostol Pavel. Gotovo se je zavzela za Pavla in ga obvarovala pred zgubljanjem časa, nepotrebnimi prepiri, verjetno pa tudi na upravni ravni v stikih z mestnimi oblastmi ali pa v napetostih z judovsko skupnostjo, ki je bila ljubosumna na apostola Pavla. Na vse to je apostol mislil, ko je zapisal, da je bila tudi ona v pomoč mnogim in tudi meni (Rim 16,2).
Nekateri razlagalci Pavlovih pisem pa ne izključujejo možnosti, da je Fojba nosila v Rim Pavlovo pismo Rimljanom, kar bi ji dalo posebno avtoriteto in ugled. V tistih časih to ni bilo preprosto poštno opravilo, ampak je nosilec pisma običajno bil pooblaščen, da izroči še vrsto ustnih sporočil ali naročil, v skrajnih primerih pa je bil tudi prvi razlagalec vsebine pisma, ki ga je prinesel. Razlagalci pa tudi ne izključujejo možnosti, da je bila Fojba potujoči misijonar. V obeh primerih bi vsaka od možnosti le še utrdila Fojbino veliko poslanstvo in ugled, ki ga je uživala pri apostolu Pavlu in v apostolskem krogu. F