Šmarnice - Priska sodelavka svetega Pavla v Korintu in Efezu. II. del

ŠMARNICE (petek, 22. maj 2009, RV) – Včeraj smo okvirno podali vlogo Priskile v krščanski skupnosti v Korintu in Efezu, kot poročajo Apostolska dela. To podobo v več pomembnih pogledih dopolni sveti Pavel v svojih pismih, kjer opiše delovanje Priskile in njenega moža Akvile v oznanjevanju evangelija.
Prvo tako poročilo najdemo v Pavlovem Prvem pismu Korinčanom, ki ga je pisal v Efezu pred Binkoštmi leta 53, v katerem na koncu med pozdravi piše: Pozdravljajo vas Cerkve v Aziji. Iskreno vas v Gospodu pozdravljata Akvila in Priska s Cerkvijo, ki se zbira v njuni hiši. Pozdravljajo vas vsi bratje v Efezu (1Kor 16,19-20).
Ob skupnih pozdravih apostol Pavel navede zelo oseben in iskren pozdrav Akvile in Priske s Cerkvijo, ki se zbira v njuni hiši. Zelo pomemben je podatek, da se v njuni hiši zbira Cerkev v Efezu. Iz besedila ni razvidno ali je to bila le ena od krščanskih skupnosti v Efezu ali pa vsa skupnost, torej Cerkev v Efezu. Pozdravi Akvile in Priske za brate v Korintu so zelo prisrčni, saj Pavel uporabi izraz iskreno vas v Gospodu pozdravljata. To tudi pomeni, da so stiki bili živi in zavzeti v krščanskem duhu, v Gospodu, in da sta Priska in Akvila z vsem srcem živela za krščansko skupnost, tako v Korintu kot v Efezu. Iz njunih iskrenih pozdravov v Gospodu veje posebna skrb za obe cerkveni občini, kar kaže na visoko stopnjo zavesti o odgovornosti za obe skupnosti.
V Pavlovih besedilih pa na dveh mestih najdemo vrsto podatkov o Pavlovem osebnem odnosu do Priske in njenega moža Akvile. Apostol narodov v pismu Rimljanom piše: Pozdravite Prisko in Akvila, moja sodelavca v Kristusu Jezusu, ki sta tvegala glavo, da bi mi rešila življenje. Hvaležen sem jima ne samo jaz, ampak tudi vse Cerkve med pogani. Pozdravite tudi skupnost, ki se zbira v njuni hiši (Rim 16,3-5). Tudi to poročilo je zelo bogato. Pavel namreč razkrije globok oseben odnos z obema, Prisko in Akvilo. Na prvo mesto postavi sodelovanje v Kristusu Jezusu. Gotovo je Pavel pri tem mislil na skupna apostolska prizadevanja pri oznanjevanju evangelija, torej na delovanje navzven, ki vključuje tudi pričevanje o vstalem Kristusu. Zelo osebno poročilo moja sodelavca v Jezusu Kristusu pa pove še več in pokaže na njihovo prijateljstvo na osnovi vere v vstalega Gospoda, pokaže torej na duhovno prijateljstvo med oznanjevalci in pričevalci, ki je posebna razsežnost v medosebnih odnosih pri ljudeh, ki živijo za isti cilj. V našem primeru je to življenje v veri v vstalega Gospoda, kakor je apostol sam opisal bistvo svojega življenja in poslanstva. Na isti ravni je tudi podatek Priska in Akvila tvegala svojo glavo, da bi Pavlu rešila življenje. Pavel v grškem originalu to dejstvo dobesedno opiše, da sta zanj položila svoja vratova na tnalo. Tako neposrednega izražanja ne smemo pripisovati Pavlovi izrazni nespretnosti, ker je sicer bil mojster grškega jezika, ampak bolj njegovi želji, da bi plastično pokazal stopnjo ljubezni, ki je bila živa med vsemi tremi, Prisko, Akvilo in Pavlom. Zato ne preseneča, da Pavel javno izpove svojo hvaležnost obema. Pa ne le svojo, ampak hvaležnost Cerkve med pogani. Tudi obrazec hvaležnost Cerkve med pogani je vsebinsko odprt. Najprej v tem, ker Pavel izrecno pove, da so kristjanom iz judovstva, torej Priski in Akvili, hvaležni kristjani iz poganstva, kar pomeni, da je tudi po njuni zaslugi meja med judi in pogani v krščanski skupnosti presežena.
V Pavlovih poročilih o Priski in Akvili najdemo še eno pomenljivo podrobnost, da namreč Pavel v šestih besedilih, v katerih govori o Priski in Akvili, v štirih postavi Prisko na prvo mesto pred Akvilo. Ta pomembna podrobnost najprej pomeni, da sta Priska in Akvila skupaj in v veliki slogi oznanjala evangelij. Na to tudi namigije njegova omemba, da sta skupaj tvegala svoje življenje za apostola. Na dveh od štirih mest, ko je Akvila omenjem prvi, je apostol hotel naglasiti, da je bil on lastnik in gospodar podjetja, ki sta ga vodila. Tretji razlog pa je bil nedvomno ta, da je apostol tako jasno nakazal, da je Priska bila v delu za evangelij bolj aktivna in je temu poslanstvu posvetila več časa in le nekaj družinskemu podjetju. In prav v tem je Priska posnemala Jezusovo Mater Marijo, ki je svoje življenje po prihodu Svetega Duha posvetila utrjevanju Cerkve, ki nadaljuje delo njenega Sina v prostoru in času.