Na Božjem grubu se je spremenila zgodovina človeštva.

JERUZALEM (Petek, 15. maj) – Papež je s sedeža grško-pravoslavnega patriarhata odšel v baziliko Božjega groba, kjer je poudaril, da se je na tem mestu zgodovina človeštva odločilno spremenila, saj sta dolgo prevlado greha in smrti premagala pokorščina in življenje, križ pa je odkril resnico o dobrem in zlu. Tu nas je Kristus naučil, da zlo nikoli nima zadnje besede, da je ljubezen močnejša od sovraštva ter da je naša prihodnost in prihodnost vsega človeštva v rokah zanesljivega in skrbnega Boga, je poudaril rimski škof. Spomnil je, kako prazni Jezusov grob govori o upanju, ki nikoli ne razočara, saj je, kot je dejal, dar Duha življenja. Naj se upanje z Božjo milostjo vsakič znova dviga v srcih vseh ljudi, ki bivajo v teh krajih. Naj se nam usidra v srca, ostane v naših družinah in skupnostih ter v slehernem od vas navdihne zvestejše pričevanje za kneza miru, je pozval Benedikt XVI. in ob tem spomnil na težave, s katerimi se spoprijemajo prebivalci Svete dežele. Kot je dejal, je Cerkev v Sveti deželi velikokrat okušala temačno skrivnost Golgote, a po njegovih besedah kljub vsemu ne sme prenehati biti pogumna glasnica svetlega sporočila upanja. Papež je še vernike opogumil, rekoč, da Bog, kot nam zagotavlja evangelij, lahko obnovi vse stvari, prepreči ponovitev zgodovine, omogoči zdravljenje spominov, prav tako pa zagotavlja, da je grenke sadove obtoževanja in sovražnosti mogoče preseči, in da je prihodnost pravičnosti, miru, blaginje in sodelovanja možna za vsakega moža in ženo ter za celotno človeško družino, še posebej pa za ljudi, ki bivajo v Sveti deželi in ki so tako dragi svojemu Odrešeniku.
Sveti oče je zbranim zagotovil svoje molitve za te kraje in za Cerkev, da bi vselej našla moči za kontemplacijo praznega Božjega groba, v katerem lahko najde moč za svoje poslanstvo. Cerkev ob tem grobu je po papeževih besedah poklicana, da razpršuje vse strahove in bojazni ter da nadaljuje s svojim romanjem po jeruzalemskih in galilejskih ulicah, oznanjajoč zmago Kristusovega odpuščanja in njegovo obljubo za novo življenje. Ob koncu govora se je papež še obrnil k škofom in duhovnikom, ki jih je pozval, naj oživijo zanos svojega posvečeja Kristusu in svojo obvezo za ljubeče služenje njegovemu skrivnostnemu telesu, ki je Cerkev.