Papež Benedikt XVI. danes molil pred zidom objokovanja v Jeruzalemu, pod Oljsko goro
daroval sveto mašo in obiskal dvorano zadnje večer
JERUZALEM (torek, 12. maj 2009, RV) – Drugi dan papeževega obiska v Izraelu
je minil v znamenju medverskega dialoga. Papež Benedikt XVI. si je najprej na planadi
jeruzalemske mošeje ogledal kamnito kupolo in se sestal z velikim muftijem. Sledil
je obisk zahodnega zidu in molitev pred njim, nato pa srečanje z dvema glavnima rabinoma
v Jeruzalemu. Sveti oče je nato skupaj z ordinariji v Sveti deželi v dvorani zadnje
večerje molil opoldansko molitev Raduj se, kraljica nebeška. Popoldne je papež, ki
se bo v Sveti deželi mudil do petka, obiskal jeruzalemsko katedralo latinskega obreda
in se srečal z devetimi generalnimi konzuli v Jeruzalemu. Uradni del dneva je sveti
oče zaključil s sveto mašo v dolini Jozafat. Papež Benedikt XVI. je v govoru na
planadi jeruzalemske mošeje pozval k obvezi za življenje v duhi sloge in sodelovanja
ter k pričevanju za edinega Boga z velikodušnim služenjem drugim. Izpostavil je pomen
svobode in ljubezni kot vrednoti tistih, ki verujejo v enega Boga, ter poudaril, da
ti človeka osvobajata sovraštva, maščevanja in jeze. V svetu, ki ga žalostno trgajo
spori, ta sveti kraj služi kot spodbuda, poleg tega pa predstavlja tudi izziv za može
in žene dobre volje, da zavzeto premagujejo nerazumevanja in nemire iz preteklosti
ter stopijo na pot iskrenega dialoga, ki bo zgradil svet pravičnosti in miru za vse
prihodnje rodove, je poudaril sveti oče in dodal, da so vsi tisti, ki verujejo v enega
Boga, Stvarnika in urejevalca vsega, poklicani k aktivnemu prizadevanju za glajenje
sporov in spodbujanju solidarnosti med ljudmi. Zvestoba edinemu Bogu, ki je stična
točka vseh treh monoteističnih veroizpovedi, po papeževih besedah vodi k videnju,
da so ljudje med seboj tesno povezani, saj se, kot je dejal, vsi napajajo v skupnem
viru in so namenjeni k istemu cilju. Tisti, ki so zaznamovani z neizbrisno Božjo podobo,
so poklicani, da pri glajenju sporov in spodbujanju človeške solidarnosti imajo aktivno
vlogo. Tisti, ki priznavajo njegovo ime, imajo nalogo, da se odločno zavzamejo za
poštenost in posnemajo njegovo milostljivost, saj sta obe dve omenjeni drži notranje
usmerjeni k miroljubnemu in složnemu bivanju človeške družine, je še dejal 82-letni
papež. Drugo, za Jude zelo pomembno srečanje danes dopoldne je bil papežev obisk
zahodnega zidu, ki je za jude eden najbolj svetih krajev v Jeruzalemu. Sveti oče je
na tem kraju zmolil naslednjo molitev: »Bog vekov, med mojim obiskom v Jeruzalemu,
»Mestu miru«, ki je enako duhovni dom Judom, kristjanom in muslimanom, pred Tebe
polagam veselje, upanje in pričakovanja, udarce, trpljenje in stiske vsega tvojega
ljudstva po vsem svetu. Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, usliši klice trpečih, preplašenih,
orpanih; nakloni mir tej Sveti deželi, na Bližnjem Vzhodu in vsej človeški družini;
spodbudi srca vseh, ki kličejo tvoje ime, da bodo ponižno hodili po poti previčnosti
in usmiljenja. »Gospod je dober tistim, ki upajo vanj, duši, ki ga išče« (Žal 3,25)!.« Po
molitvi ob zahodnega zidu je papež Benedikt XVI. odšel na sedež glavnega rabinata,
ki se nahaja poleg glavne jeruzalemske sinagoge, kjer se je srečal z glavnima rabinoma
Ashkenazijem Yono Metzgerjem in Shlomom Amarjem. Papež Benedikt XVI. je v svojem
govoru izpostavil pomen sodelovanja, dialoga in sprave med kristjani in judi. Spomnil
je na uspešna dosedanja srečanja bilateralne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki
Svetega sedeža in glavnega rabinata v Izraelu. Tako judje kot kristjani si prizadevajo
za svetost človeškega življenja, središčno mesto družine, dobro izobraževanje mladih
in za svobodo veroizpovedi in vesti, je dejal papež, kot skupno točko razprav pa pokazal
še na zaskrbljenost glede moralnega relativizma, ki nasprotuje človekovemu dostojanstvu.
V soočanju z resnimi etičnimi vprašanji našega časa sta judovska in krščanska skupnost
izzvani, da ljudi usmerjata k verskim temeljem, ki lahko najbolje ohranjajo trajne
moralne vrednote, je dejal Benedikt XVI. V nadaljevanju je spregovoril še o zaupanju,
ki je nesporni in temeljni element učinkovitega dialoga ter pri tem izpostavil, da
je Katoliška cerkva predana poti k pristni in trajni spravi med kristjani in judi.
Cerkev še naprej spoštuje duhovno dediščino, ki je skupna kristjanom in judom in želi
vzpostaviti globoko vzajemno razumevanje in spoštovanje, preko svetopisemskega in
teološkega proučevanja ter bratskega dialoga, je poudaril papež Benedikt XVI. Sveti
oče je dopoldan sklenil v dvorani zadnje večerje, kjer je v nagovoru pred opoldansko
molitvijo Raduj se, kraljica nebeška, spregovoril o ekumenizmu, pri čemer je izpostavil
ključno vlogo kristjanov v Sveti deželi. Mednarodno skupnost pa je pozval, naj podpira
krščansko skupnost na tem območju ter naj se je spominja v molitvah. Različne Krščanske
cerkve na tem območju so pravo duhovno bogato in ohranjajo različno dediščino ter
so znamenje mnogovrstnih oblik medsebojnega vpliva med evangelijem in različnimi kulturami,
je dejal sveti oče. Te Cerkve tudi spominjajo, da je poslanstvo Cerkve oznanjati univerzalno
Božjo ljubezen ter združevati vse, ki jih je Bog poklical, da tvorijo Njegovo družino,
je dejal sveti oče in ordinarije Svete dežele, skupaj s katerimi je molil, pozval,
naj kristjanom zagotivijo možnosti, da bodo lahko ostali v krajih svojih prednikov
ter postali glasniki in promotorji miru. Pri tem lahko škofje računajo na pomoč Petrovega
naslednjika, je dejal Benedikt XVI. in izrazil upanje, da bi kristjani v Sveti deželi
rasli v veri, upanju in ljubezni ter da bi zmogli opravljati svoje krščansko poslanstvo.
V nadaljevanju je sveti oče še izpostavil novo težnjo k skupnosti v različnosti
Katoliške cerkve in novo zavest o potrebi po ekumenizmu. Duh naša srca ljubeznivo
vodi k ponižnosti in miru ter k medsebojnemu sprejemanju, razumevanju in sodelovanju.
To je odločilnega pomena za to, da bi kristjani zmogli uresničevati svoje poslanstvo
v svetu, je poudaril papež in dodal, kako je navzočnost kristjanov v Sveti deželi,
bistvenega pomena za dobro družbe. Kristjani na Bližnjem vzhodu skupaj z drugimi ljudmi
dobre volje kot zvesti in odgovorni državljani kljub vsem težavam in omejitvam prispevajo
k spodbujanju in utrjevanju ozračja miru v različnosti, je še dejal sveti oče. Slovesno
sveto mašo je papež Benedikt XVI. daroval popoldan v dolini Jozafat, pred začetkom
bogoslužne daritve pa se je s papamobilom peljal med množico zbranih vernikov. V homiliji
spregovoril o Jeruzalemu, ki je bil vedno mesto različnih jezikov in narodov in mora
biti kraj, ki govori o vesoljnosti, spoštovanju do drugih, o dialogu in vzajemnem
razumevanju, kraj, kjer so predsodki, prezir in strah preseženi z iskrenostjo, poštenostjo
in iskanjem miru. Znotraj teh zidov ne bi smelo biti prostora za ozkosrčnost, diskriminacijo,
nasilje in krivico, je poudaril papež in tudi spomnil, da vsi, judje, muslimani in
kristjani, imajo Jeruzalem za svoj duhovni dom. Izpostavil je upanje na nebeški Jeruzalem,
rekoč, da je zemeljski Jeruzalem prerokba in obljuba vesoljne sprave in miru, ki ju
Bog želi za vse človeštvo, nato pa pokazal na današnjo realnost. V tem svetem mestu,
kjer je življenje premagalo smrt in je kot prvi sad novega stvarstva bil izlit Sveti
Duh, se upanje še naprej bori z obupom, razočaranjem in cinizmom, medtem ko je mir,
ki je Božji dar in klic, še vedno ogrožen s sebičnostjo, prepirom, ločitvijo in bremenom
preteklih napak, je dejal sveti oče. Krščanska skupnost v Jeruzalemu, ki je bila priča
Kristusovega vstajenja in izlitja Svetega Duha, se zato po papeževih besedah mora
še toliko bolj oklepati evangelijskega upanja, ohranjati zagotovilo Kristusove dokončne
zmage nad grehom in smrtjo, pričevati o moči odpuščanja in izkazovati globoko naravo
Cerkve, ki je znamenje in zakrament človeške sprave in obnove ter je eno v Kristusu,
novem Adamu. Papež Benedikt XVI. je tudi pokazal na tragično realnost svetega mesta
Jeruzalema in celotne dežele, namreč množično izseljevanje kristjanov. Medtem ko razumljivi
razlogi vodijo mnoge, predvsem mlade, da se izselijo, ta odločitev hkrati prinaša
veliko kulturno in duhovno osiromašenje mesta, je dejal sveti oče. V Sveti deželi,
je prostor za vse, je poudaril Benedikt XVI., pri tem pa pozval oblasti, da prisotnost
kristjanov v Sveti deželi spoštujejo in podprejo, vsem zbranim pa zagotovil solidarnost,
ljubezen in podporo celotne vesoljne Cerkve in Svetega sedeža. Dolina Jozafat,
kjer je potekalo bogoslužno slavje, se razprostira pred baziliko v vrtu Getsemani
in Oljsko goro in lahko sprejme okrog šest tisoč oseb. Bogoslužje je potekalo v arabskem
in latinskem jeziku, molitve pa v več jezikih, med njimi tudi v arabskem in hebrejskem. Jutri
bo papež odšel v Betlehem, kjer bo daroval sveto mašo in obiskal votlino Jezusovega
rojstva. V Betlehemu bo papež obiskal še otroško bolnišnico in begunski kampus, sprejel
pa ga bo tudi predsednik palestinskih oblasti Mahmud Abas.