Papež Benedikt XVI. danes molil pred zidom objokovanja v Jeruzalemu, pod Oljsko goro daroval sveto mašo in obiskal dvorano zadnje večer

JERUZALEM (torek, 12. maj 2009, RV) – Drugi dan papeževega obiska v Izraelu je minil v znamenju medverskega dialoga. Papež Benedikt XVI. si je najprej na planadi jeruzalemske mošeje ogledal kamnito kupolo in se sestal z velikim muftijem. Sledil je obisk zahodnega zidu in molitev pred njim, nato pa srečanje z dvema glavnima rabinoma v Jeruzalemu. Sveti oče je nato skupaj z ordinariji v Sveti deželi v dvorani zadnje večerje molil opoldansko molitev Raduj se, kraljica nebeška. Popoldne je papež, ki se bo v Sveti deželi mudil do petka, obiskal jeruzalemsko katedralo latinskega obreda in se srečal z devetimi generalnimi konzuli v Jeruzalemu. Uradni del dneva je sveti oče zaključil s sveto mašo v dolini Jozafat.
Papež Benedikt XVI. je v govoru na planadi jeruzalemske mošeje pozval k obvezi za življenje v duhi sloge in sodelovanja ter k pričevanju za edinega Boga z velikodušnim služenjem drugim. Izpostavil je pomen svobode in ljubezni kot vrednoti tistih, ki verujejo v enega Boga, ter poudaril, da ti človeka osvobajata sovraštva, maščevanja in jeze. V svetu, ki ga žalostno trgajo spori, ta sveti kraj služi kot spodbuda, poleg tega pa predstavlja tudi izziv za može in žene dobre volje, da zavzeto premagujejo nerazumevanja in nemire iz preteklosti ter stopijo na pot iskrenega dialoga, ki bo zgradil svet pravičnosti in miru za vse prihodnje rodove, je poudaril sveti oče in dodal, da so vsi tisti, ki verujejo v enega Boga, Stvarnika in urejevalca vsega, poklicani k aktivnemu prizadevanju za glajenje sporov in spodbujanju solidarnosti med ljudmi. Zvestoba edinemu Bogu, ki je stična točka vseh treh monoteističnih veroizpovedi, po papeževih besedah vodi k videnju, da so ljudje med seboj tesno povezani, saj se, kot je dejal, vsi napajajo v skupnem viru in so namenjeni k istemu cilju. Tisti, ki so zaznamovani z neizbrisno Božjo podobo, so poklicani, da pri glajenju sporov in spodbujanju človeške solidarnosti imajo aktivno vlogo. Tisti, ki priznavajo njegovo ime, imajo nalogo, da se odločno zavzamejo za poštenost in posnemajo njegovo milostljivost, saj sta obe dve omenjeni drži notranje usmerjeni k miroljubnemu in složnemu bivanju človeške družine, je še dejal 82-letni papež.
Drugo, za Jude zelo pomembno srečanje danes dopoldne je bil papežev obisk zahodnega zidu, ki je za jude eden najbolj svetih krajev v Jeruzalemu. Sveti oče je na tem kraju zmolil naslednjo molitev: »Bog vekov, med mojim obiskom v Jeruzalemu, »Mestu miru«, ki je enako duhovni dom Judom, kristjanom in muslimanom, pred Tebe polagam veselje, upanje in pričakovanja, udarce, trpljenje in stiske vsega tvojega ljudstva po vsem svetu. Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, usliši klice trpečih, preplašenih, orpanih; nakloni mir tej Sveti deželi, na Bližnjem Vzhodu in vsej človeški družini; spodbudi srca vseh, ki kličejo tvoje ime, da bodo ponižno hodili po poti previčnosti in usmiljenja. »Gospod je dober tistim, ki upajo vanj, duši, ki ga išče« (Žal 3,25)!.«
Po molitvi ob zahodnega zidu je papež Benedikt XVI. odšel na sedež glavnega rabinata, ki se nahaja poleg glavne jeruzalemske sinagoge, kjer se je srečal z glavnima rabinoma Ashkenazijem Yono Metzgerjem in Shlomom Amarjem. Papež Benedikt XVI. je v svojem govoru izpostavil pomen sodelovanja, dialoga in sprave med kristjani in judi. Spomnil je na uspešna dosedanja srečanja bilateralne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki Svetega sedeža in glavnega rabinata v Izraelu. Tako judje kot kristjani si prizadevajo za svetost človeškega življenja, središčno mesto družine, dobro izobraževanje mladih in za svobodo veroizpovedi in vesti, je dejal papež, kot skupno točko razprav pa pokazal še na zaskrbljenost glede moralnega relativizma, ki nasprotuje človekovemu dostojanstvu. V soočanju z resnimi etičnimi vprašanji našega časa sta judovska in krščanska skupnost izzvani, da ljudi usmerjata k verskim temeljem, ki lahko najbolje ohranjajo trajne moralne vrednote, je dejal Benedikt XVI. V nadaljevanju je spregovoril še o zaupanju, ki je nesporni in temeljni element učinkovitega dialoga ter pri tem izpostavil, da je Katoliška cerkva predana poti k pristni in trajni spravi med kristjani in judi. Cerkev še naprej spoštuje duhovno dediščino, ki je skupna kristjanom in judom in želi vzpostaviti globoko vzajemno razumevanje in spoštovanje, preko svetopisemskega in teološkega proučevanja ter bratskega dialoga, je poudaril papež Benedikt XVI.
Sveti oče je dopoldan sklenil v dvorani zadnje večerje, kjer je v nagovoru pred opoldansko molitvijo Raduj se, kraljica nebeška, spregovoril o ekumenizmu, pri čemer je izpostavil ključno vlogo kristjanov v Sveti deželi. Mednarodno skupnost pa je pozval, naj podpira krščansko skupnost na tem območju ter naj se je spominja v molitvah. Različne Krščanske cerkve na tem območju so pravo duhovno bogato in ohranjajo različno dediščino ter so znamenje mnogovrstnih oblik medsebojnega vpliva med evangelijem in različnimi kulturami, je dejal sveti oče. Te Cerkve tudi spominjajo, da je poslanstvo Cerkve oznanjati univerzalno Božjo ljubezen ter združevati vse, ki jih je Bog poklical, da tvorijo Njegovo družino, je dejal sveti oče in ordinarije Svete dežele, skupaj s katerimi je molil, pozval, naj kristjanom zagotivijo možnosti, da bodo lahko ostali v krajih svojih prednikov ter postali glasniki in promotorji miru. Pri tem lahko škofje računajo na pomoč Petrovega naslednjika, je dejal Benedikt XVI. in izrazil upanje, da bi kristjani v Sveti deželi rasli v veri, upanju in ljubezni ter da bi zmogli opravljati svoje krščansko poslanstvo.
V nadaljevanju je sveti oče še izpostavil novo težnjo k skupnosti v različnosti Katoliške cerkve in novo zavest o potrebi po ekumenizmu. Duh naša srca ljubeznivo vodi k ponižnosti in miru ter k medsebojnemu sprejemanju, razumevanju in sodelovanju. To je odločilnega pomena za to, da bi kristjani zmogli uresničevati svoje poslanstvo v svetu, je poudaril papež in dodal, kako je navzočnost kristjanov v Sveti deželi, bistvenega pomena za dobro družbe. Kristjani na Bližnjem vzhodu skupaj z drugimi ljudmi dobre volje kot zvesti in odgovorni državljani kljub vsem težavam in omejitvam prispevajo k spodbujanju in utrjevanju ozračja miru v različnosti, je še dejal sveti oče.
Slovesno sveto mašo je papež Benedikt XVI. daroval popoldan v dolini Jozafat, pred začetkom bogoslužne daritve pa se je s papamobilom peljal med množico zbranih vernikov. V homiliji spregovoril o Jeruzalemu, ki je bil vedno mesto različnih jezikov in narodov in mora biti kraj, ki govori o vesoljnosti, spoštovanju do drugih, o dialogu in vzajemnem razumevanju, kraj, kjer so predsodki, prezir in strah preseženi z iskrenostjo, poštenostjo in iskanjem miru. Znotraj teh zidov ne bi smelo biti prostora za ozkosrčnost, diskriminacijo, nasilje in krivico, je poudaril papež in tudi spomnil, da vsi, judje, muslimani in kristjani, imajo Jeruzalem za svoj duhovni dom. Izpostavil je upanje na nebeški Jeruzalem, rekoč, da je zemeljski Jeruzalem prerokba in obljuba vesoljne sprave in miru, ki ju Bog želi za vse človeštvo, nato pa pokazal na današnjo realnost. V tem svetem mestu, kjer je življenje premagalo smrt in je kot prvi sad novega stvarstva bil izlit Sveti Duh, se upanje še naprej bori z obupom, razočaranjem in cinizmom, medtem ko je mir, ki je Božji dar in klic, še vedno ogrožen s sebičnostjo, prepirom, ločitvijo in bremenom preteklih napak, je dejal sveti oče. Krščanska skupnost v Jeruzalemu, ki je bila priča Kristusovega vstajenja in izlitja Svetega Duha, se zato po papeževih besedah mora še toliko bolj oklepati evangelijskega upanja, ohranjati zagotovilo Kristusove dokončne zmage nad grehom in smrtjo, pričevati o moči odpuščanja in izkazovati globoko naravo Cerkve, ki je znamenje in zakrament človeške sprave in obnove ter je eno v Kristusu, novem Adamu. Papež Benedikt XVI. je tudi pokazal na tragično realnost svetega mesta Jeruzalema in celotne dežele, namreč množično izseljevanje kristjanov. Medtem ko razumljivi razlogi vodijo mnoge, predvsem mlade, da se izselijo, ta odločitev hkrati prinaša veliko kulturno in duhovno osiromašenje mesta, je dejal sveti oče. V Sveti deželi, je prostor za vse, je poudaril Benedikt XVI., pri tem pa pozval oblasti, da prisotnost kristjanov v Sveti deželi spoštujejo in podprejo, vsem zbranim pa zagotovil solidarnost, ljubezen in podporo celotne vesoljne Cerkve in Svetega sedeža.
Dolina Jozafat, kjer je potekalo bogoslužno slavje, se razprostira pred baziliko v vrtu Getsemani in Oljsko goro in lahko sprejme okrog šest tisoč oseb. Bogoslužje je potekalo v arabskem in latinskem jeziku, molitve pa v več jezikih, med njimi tudi v arabskem in hebrejskem.
Jutri bo papež odšel v Betlehem, kjer bo daroval sveto mašo in obiskal votlino Jezusovega rojstva. V Betlehemu bo papež obiskal še otroško bolnišnico in begunski kampus, sprejel pa ga bo tudi predsednik palestinskih oblasti Mahmud Abas.