Papež Benedikt XVI. danes zaključil obisk v Jordaniji in prispel v Izrael

JORDANIJA/IZRAEL (ponedeljek, 11. maj 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne zaključil svoj obisk v Jordaniji in pripotoval v Tel Aviv, kjer je v prvem govoru na izraelskih tleh ostro obsodil antisemitizem in pozval k boju zoper vse njegove oblike. Četrti dan papeževega obiska se je nadaljeval v predsedniški palači v Jeruzalemu, kjer se je rimski škof sestal z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom in drugimi predstavniki političnih oblasti v državi. Popoldne je Benedikt XVI. obiskal spominski muzej Jad Vašem, ki je posvečen žrtvam holokavsta, ob robu dneva pa se je srečal še s člani organizacij za medverski dialog.
Sveti oče je ob slovesu na amanskem letališču vse Jordance, tako kristjane kot muslimane, spodbudil, naj gradijo versko strpnost na trdnih temeljih, tako da bodo člani različnih skupnosti lahko skupaj živeli v miru in vzajemnem spoštovanju. Papež Benedikt XVI. je tudi izrazil veselje, da je bil navzoč ob začetku novih pobud katoliške skupnosti v Jordaniji, in pri tem spomnil na svoj obisk centra za rehabilitacijo invalidnih oseb Regina Pacis, blagoslovitev temeljnih kamnov za dve novi katoliški cerkvi v Betaniji in blagoslovitev temeljnega kamna za novo katoliško univerzo v Madabi. Posebej je izpostavil obisk mošeje Al-Hussein Bin Talal ter srečanje z muslimanskimi verskimi voditelji, diplomatskim zborom in rektorji jordanskih univerz, poudaril pa tudi pomembna prizadevanja jordanskega kralja Abdallaha II. na področju medverskega dialoga ter mu pri tem izrazil hvaležnost za njegovo spoštljivo in odprto držo do krščanskih skupnosti v Jordaniji. Papež Benedikt XVI. je ponovno poudaril, da je v Jordanijo prišel kot romar in pastir ter dodal, da mu bodo v spominu najbolj ostali obiski svetih krajev in trenutki skupne molitve. Pri tem se je sveti oče v imenu vesoljne Cerkve zahvalil vsem, ki skrbijo za romarske kraje v Jordaniji. Spomnil je na sobotno molitev večernic in nedeljsko slovesno sveto mašo v Amanu ter ob koncu še vse jordanske vernike pozval, da ostanejo zvesti zakramentu svetega krsta.
Papež Benedikt XVI. je v pozdravnem govoru na letališču v Tel Avivu ostro obsodil antisemitizem, ga označil za zločin in pozval k boju zoper vse njegove oblike. Kot je spomnil, je judovski narod v zgodovini prestajal težke posledice ideologij, ki ne priznavajo dostojanstva vseh ljudi, mnogi predeli sveta pa antisemitizem žal še vedno poveličujejo. To je popolnoma nesprejemljivo, je poudaril sveti oče in dodal, da je treba združiti vse moči za boj proti antisemitizmu povsod, kjer obstaja, ter spodbujati spoštovanje do pripadnikov vseh narodov, ljudstev, ras in jezikovnih skupin. Papež Benedikt XVI., ki so ga na letališču v izraelski prestolnici pričakali predstavniki političnih in cerkvenih oblasti, med drugim tudi predsednik države Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu, je tudi napovedal, da se bo, kot je prav in pravično, v času obiska v Izraelu poklonil več kot šestim milijonom žrtev holokavsta ter molil, da človeštvo nikoli več ne bi bilo priča tako grozljivemu zločinu. Sveti oče je ponovno poudaril, da je v Sveto deželo prišel tudi zato, da bi na poseben način molil za mir, tako za mir v Sveti deželi kot tudi povsod po svetu. Čeprav ime Jeruzalem pomeni mesto miru, so po papeževih besedah oči svetovne javnosti nenehno uprte vanj in v ljudi, ki tu živijo in ki si prizadevajo najti rešitev za nemire. Ob tem je papež spomnil na izraelsko-palestinski spor in pozval k miru. Skupaj z vsemi ljudmi dobre volje vse pristojne prosim, naj iščejo vse možne poti za pravično rešitev teh težavnih razmer, da bi obe ljudstvi živeli v miru v svoji državi z varnimi in mednarodno priznanimi mejami, je dejal Benedikt XVI. Izrazil je še upanje, da se bo na tem območju v kratkem ustvarilo ozračje zaupanja, ki bo, kot je dodal, ljudem omogočilo uresničiti realni napredek na poti k miru in stabilnosti.
Srečanje med papežem Benediktom XVI. in izraelskim predsednikom Šimonom Peresom je potekalo v predsedniški palači v Jeruzalemu. Izraelski predsednik je papeža pričakal na vrtu predsedniške palače, kjer je nato, ob navzočnosti okrog 300 političnih in verskih predstavnikov, potekala še simbolična zasaditev drevesa. Benedikt XVI. je zbranim govoril o miru in varnosti, politične in verske voditelje spodbudil k uresničevanju načel pravičnosti ter pokazal na družine, ki hrepenijo po mirnem življenju. Ponovno je poudaril, da je njegovo romanje na svete kraje molitev za dragoceni dar edinosti in miru na Bližnjem vzhodu in celotnem svetu, ki bi vsem prinesla varnost in novo upanje. Mir je predvsem Božji dar, je izpostavil sveti oče. Naslavljajoč prisotne verske voditelje je dejal, da v iskrenem in skupnem iskanju Boga leži temeljni prispevek religij na področju prizadevanja za mir. Naša je naloga, da oznanjamo in pričujemo da je Vsemogočni prisoten in prepoznaven tudi kadar se zdi, da je skrit našemu pogledu, da v svetu deluje v naše dobro in da je prihodnost družbe zaznamovana z upanjem, kadar je v skladu s harmonijo božjega reda, je dejal sveti oče in dodal, da Božja dinamična prisotnost povezuje srca in zagotavlja edinost. V nadaljevanju je Beneditk XVI. spregovoril o Jeruzalemu, rekoč, da je to mesto bilo dolgo križišče številnih narodov različnega izvora in da judom, kristjanom in muslimanom daje dolžnost in privilegij, da skupaj pričujejo o mirnem sobivanju, po katerem častilci enega Boga že dolgo hrepenijo. Varnost, integriteta, pravičnost in mir so po papeževih besedah vrednote, ki izhajajo iz Božjega temeljnega odnosa s človekom in so navzoče v srcu vsakega človeka. Edini način, da jih zavarujemo in širimo je ta, da jih izvršujemo in živimo, je poudaril Benedikt XVI. ter opozoril, da je to dolžnost vsakega posameznika, družine in skupnosti. Od političnih voditeljev se pričakuje, je nadaljeval, da ljudem, ki so jih izvolili, zagotovijo pravično in ustrezno varnost, kar je povezano s širjenjem skupnih človeških vrednot, ki zatorej ne morejo nasprotovati složnosti človeške družine. Pristne družbene vrednote in cilji vedno varujejo človekovo dostojanstvo ter so neodtujljive, univerzalne in soodvisne. Ob koncu govora je Benedikt XVI. še spomnil na žalost številnih jeruzalemskih in izraelskih družin, ki vsakodnevno hrepenijo po življenju brez strahu pred zunanjimi grožnjami in nesmiselnem nasilju.
Papež Benedikt XVI. je nato obiskal jeruzalemski muzej holokavsta Jad Vašem, kjer je izrazil upanje, da bi vsi ljudje dobre volje bdeli na človeškimi srci, ki so sposobna voditi do tragedij, podobnih holokavstu, zaradi katerega je umrlo najmanj šest milijonov Judov. Naj imena teh žrtev nikoli ne minejo. Naj njihovo trpljenje ne bo nikoli zanikano, zmanjšano ali pozabljeno. Vsaka oseba dobre volje pa naj skrbi, da se iz človeških src izrujejo vse stvari, ki so zmožne pripeljati do podobnih tragedij, je ob navzočnosti izraelskega predsednika Šimona Peresa poudaril sveti oče. Dodal je, da je soseda sicer mogoče oropati njegove posesti, ugodnih priložnosti in svobode, kot je mogoče tudi splesti mrežo laži, da bi ljudi pripričala, da si nekatere skupine ne zaslužijo spoštovanja, ne more pa se nekomu odvzeti imena. To velja tudi za žrtve holokavsta, ki so izgubile življenje, toda nikoli ne bodo izgubile imen, ki so trdno vrezana v srca njihovih svojcev, njihovih soujetnikov in vseh tistih, ki so odločeni, da podobne groze, ki bi tako osramotila človeštvo, ne bodo dovolili nikoli več, je dejal Benedikt XVI. in izpostavil prizadevanja Katoliške cerkve za mir. Kot je dejal, je Cerkev sočutna do vseh žrtev holokavsta, prav tako pa se postavlja v bran vsem, ki so podvrženi preganjanju zaradi drugačne rase, barve kože, življenjskih pogojev ali veroizpovedi. Naloga Cerkve je namreč po papeževih besedah brez prestanka moliti in delovati, da bi človeštvu zagotovila, da v srcih ljudi nikoli več ne bi vladalo sovraštvo. Kajti Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov je bog miru, ki svet sodi s pravičnostjo in med ljudstvi razsoja po pravici. Papež je ob koncu krajšega govora še pozval k opominjanju sveta, da ta Bog živi, čeprav je ljudem včasih težko razumeti in sprejeti njegove skrivnostne in nedoumljive poti. Razodel se nam je in nadaljuje z delom v zgodovini človeštva, je dejal sveti oče.