Šmarnice: Betlehem, Odrešenikov rojstni kraj

RIM (sobota, 9. maj 2009, RV) – Betlehem je po Nazaretu, v časovnem zaporedju, razen Marijinega obiska pri teti Elizabeti v judovskem pogorju, drugo pomembno mesto v Sveti deželi, ki je tesno povezano z Marijo in Jezusom.
Betlehem, po hebrejsko Bet-Lehem ali Hiša kruha, se prvič omenja v dokumentih Tell el-Amarna iz 14. stol. pred Kristusom v zvezi z vojaškimi dogodki južno od Jeruzalema. V Svetem pismu je Betlehem povezan z Jakobovo vrnitvijo iz Mezopotamije okrog leta 1700 pred Kristusom. Njegova najljubša žena, ki mu je rodila Benjamina, »Rahela, je umrla in pokopali so jo ob poti v Efrato, to je v Betlehem« (1Mojz 35,19). Mesto Betlehem pa se je v stari zavezi najbolj zapisalo v zgodovino s kraljem Davidom, ki ga je Samuel na Božji ukaz v Betlehemu mazilil za prvega judovskega kralja. V stari zavezi je Betlehem slovel kot Davidova domovina. Na to se sklicuje prerok Mihej, ko napove Mesijo, ki se bo rodil v istem kraju: »Ti pa, Betlehem Efrata, si majhen med Judovimi rodbinami: iz tebe mi vzide on, ki bo vladal Izraelu« (Mih 5,1). Ko evangelist Luka poroča o Jezusovem rojstvu, zapiše, da je Jožef na ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet odšel s svojo ženo Marijo, ki je bila noseča, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, da bi se popisal. Ko sta bila tam, je rodila sina, prvorojenca in ga položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču (prim. Lk 2,1ss).
Mesijevo rojstvo je dalo Betlehemu novo razsežnost ne le v zgodovini razodetja, ampak v zgodovini odrešenja. Betlehem je namreč postal rojstni kraj Mesije, ki je hkrati polnost razodetja in pravi Odrešenik vsega človeštva. Bog je v svoji ljubeči previdnosti izpolnil Mihejevo prerokbo in jo hkrati neskončno presegel. Z rojstvom Božjega Sina je Bog postal v vsem enak vsakemu človeku, razen v grehu. Učlovečenje Božjega Sina je polnost razodetja tako v odnosu do Boga kot do človeka. V Kristusu Bog pokaže svojo ljubezen do človeka tako, da postane človek, sprejme človeško naravo. To dejstvo pa hkrati razodeva odličnost in dostojanstvo človeške narave, kljub grehu prvih staršev. Mesijevo rojstvo v Betlehemu pa bistveno preseže veličastnost zaveze med Bgom in izvoljenim ljudstvom, ki jo je sklenil z Mojzesom. Jezus Kristus se namreč ni rodil le kot Mesija izvoljenega ljudstva, ampak je Odrešenik vsega človeštva.