Drugi dan papeževega obiska Svete dežele

JORDANIJA (sobota, 9. maj 2009, RV) – Sveti oče je svoj drugi dan obiska v Sveti deželi začel na gori Nebo, kjer je obiskal baziliko, posvečeno spominu na Mojzesa. Papež, ki je v govoru izpostavil neločljivo vez med Cerkvijo in judovskim narodom, je jude in kristjane pozval k spravi, rekoč, da se mora v pripadnikih obeh veroizpovedi roditi želja za premaganje vseh ovir, ki onemogočajo spravo med njimi, prav tako pa naj judje in kristjani po njegovih besedah stremijo k medsebojnemu spoštovanju ter sodelovanju v službi miru, h kateremu kliče Božja beseda. Naj naše današnje srečanje v nas prebudi prenovljeno ljubezen do kanona svetih spisov in željo premagati vsakršno oviro, ki onemogoča spravo med kristjani in Judi, v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju v službi miru, h kateremu nas poziva Božja beseda, je v govoru v angleščini poudaril Benedikt XVI. Svetega očeta so na gori Nebo sprejeli člani reda manjših bratov pod vodstvom generalnega predstojnika Joseja Carballe in kustosa Svete dežele patra Pierbattiste Pizzaballe. Sveti oče je nato izpostavil dolgo tradicijo romanja v svete kraje, ki, kot je dejal, spominja na neločljivo vez med Cerkvijo in judovskim narodom. Od vsega začetka Cerkev v teh krajih v svojem bogoslužju po papeževih besedah spominja na velike like stare zaveze, kar je znamenje njenega globokega vrednotenja edinosti obeh zavez. Tu, na stopinjah neštetih romarjev v preteklih stoletjih, smo skoraj prisiljeni še bolj spoštovati dar naše vere in rasti v tej skupnosti, ki presega vse jezikovne, rasne in kulturne meje, je dejal papež in vernike še pozval, naj na gori Nebo pogled usmerijo kvišku in na prihodnost, ki jo je Bog pripravil zanje in ves svet, pogledajo z vero in upanjem.
Z gore Nebo je sveti oče odšel v 19 km oddaljeno mesto Madaba, kjer je blagoslovil temeljni kamen nove univerze latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Izgradnja univerze v Madabi poteka na željo latinskega patriarha v Jeruzalemu Fouada Twala, ki je v Madabi rojen. Blagoslovitev temeljnega kamna se je začela ob 10. uri in 30 minut, še prej pa je sveti oče zbrane nagovoril in izpostavil tri temeljne cilje dobrega izobraževanja: razvijanje sposobnosti in plemenitih drž, s katerimi bodo študenti služili širši družbi, posredovanje znanja in razvijanje ljubezni do resnice, s čimer se poveča vdanost pravim vrednotam in osebni svobodi ter izostritev kritičnega razmišljanja, ki bo pregnalo nevednost in krivičnost ter premagovalo stare in nove ideologije. Rezultat takega procesa bo univerza, ki bo prostor ne le posredovanja resnice in kulturnih vrednot, temveč tudi prostor razumevanja in dialoga. Sveti oče je prav tako izpostavil, da vera v Boga ne zatira iskanja resnice, temveč ga spodbuja, seveda pa se tudi religija, tako kot znanost, tehnologija in filozofija, lahko sprevrže, kar prav tako povzroči popačenost človeške svobode in zaslepljeno miselnost. Ko spodbujamo izobraževanje, je dejal sveti oče, naglašamo svoje zaupanje v dar svobode. Vsaka oseba je poklicana k modrosti in integriteti, k temeljni in nadvse pomembni odločitvi za dobro namesto zla, za resnico namesto neiskrenosti. Papež je posebej izpostavil moralno celovitost verne osebe, opozoril na omejitve znanosti, ki ne more odgovoriti na vprašanja človeške eksistence. Uporabo znanstvenega spoznanja mora voditi luč etične modrosti, je poudaril Benedikt XVI. in dodal, da verska in etična modrost odgovarjata na vprašanja smisla in vrednosti ter imata zato osrednjo vlogo v vsakem strokovnem izobraževanju.
Iz Madabe se je sveti oče napotil v Aman in se ob 11. uri in 45 minut, pred mošejo kralja Husseina Bina Talala, srečal z muslimanskimi verskimi voditelji, s člani diplomatskega zbora in rektorji jordanskih univerz. Še prej pa si je na kratko ogledal muzej o kraljevski dinastiji Hashemita. Papeža Benedikta XVI. je pozdravil princ Ghazi Bin Talal, bratranec sedanjega kralja Abdallaha II., papež pa je v nagovoru zbranim spregovoril o pozitivnem vplivu, ki ga religije lahko dajo družbi, ter zavrnil očitke, da religija v družbi povzroča le ločevanja in napetosti in jo je zato potrebno odstraniti iz javnega prostora. Pri tem je izpostavil, da je pravi katalizator razdorov, napetosti in nasilja največkrat ideološko manipuliranje z religijo, usmerjeno v politične cilje, nato pa posebej poudaril, da si muslimani in kristjani morajo skupaj prizadevati, da bodo prepoznani kot božji častilci ter pričevalci za vse, kar je dobro in resnično, kot zgled pa pokazal na uspešno sodelovanje med muslimani in kristjani v Jordaniji. Po papeževih besedah, so kristjani in muslimani poklicani k iskanju vsega, kar je pravično in dobro, zavezani, da stopijo onkraj svojih lastnih interesov in da spodbujajo druge, še posebej politike, da se odločijo za služenje skupnemu dobremu. Nato je Benedikt XVI. izpostavil vsem skupno človeško dostojanstvo, ki daje pomembnost univerzalnim človekovim pravicam, te pa veljajo enako tako za moške kot za ženske, ne glede na versko, družbeno in etično pripadnost. Pravica do verske svobode, je še dejal papež, gre onkraj vprašanja čaščenja in vključuje pravico, predvsem za manjšine, do pravičnega dostopa do zaposlitvenega trga in do ostalih družbenih področij.
Sveti oče je današnji dan zaključil z večernicami, ki jih je ob navzočnosti duhovnikov, redovnikov in redovnic, semeniščnikov in članov cerkvenih gibanj vodil v grško-melkitski katedrali svetega Jurija v jordanski prestolnici Aman. V govoru je poudaril, da krščansko pričevanje presega meje te veroizpovedi ter duhovnike, redovnike in vernike laike pozval k pomoči vsem ljudem. Z očmi, uprtimi v Kristusa, v luč, ki razpršuje sleherno zlo, ponovno vzpostavlja izgubljeno nedolžnost in kroti zemeljsko ošabnost, lahko vsem, ki jih srečujete in ki jim služite, prinašate veličastno vizijo upanja, je dejal Benedikt XVI. in spomnil predvsem na težave družin, staršev in otrok ter na izzive, ki jih svetu postavlja globalozacija. Ob tem je sveti oče opozoril na nevarnosti vse bolj razširjene zabavne industrije, ki, kot je dejal, ravnodušno izkorišča nedolžnost in ranljivost ljudi, predvsem mladih in otrok. Duhovnike, redovnike in redovnice ter laike pa je papež pozval, naj bodo še posebej sredi težav znamenje upanja, saj jih po njegovih besedah prav to uvršča med kristjane. Z delovanjem v sirotišnicah, domovih za ostarele, dravstvenih in drugih ustanovah, prav tako pa tudi s kulturnimi in pobudami in medverskim dialogom, je vaša prisotnost v družbi čudovito znamenje upanja, ki vas označuje za kristjane, je dejal rimski škof. Poudaril je še, da so vsi kristjani poklicani k aktivnemu odzivu na Božji klic, naj ga ponesejo drugim ter da svojo vero javno izrazijo. Sveti oče je ob koncu govora posebej spodbudil vse, ki se pripravljajo na duhovniški poklic. Pristni glas vere bo vedno prinesel celovitost, pravičnost, sočutje in mir, je še dejal papež.
Jutri bo sveti oče na mednarodnem stadionu v Amanu daroval sveto mašo, nato pa bo skupaj z jordanskimi verniki še molil opoldansko molitev Raduj se, kraljica nebeška. Kosil bo s patriarhi in škofi latinskega vikariata, popoldne pa se bo odpravil v Betanijo onkraj Jordana, kjer bo blagoslovil temeljna kamna cerkva latinskega in grško-melkitskega obreda. Proti večeru se bo Benedikt XVI. vrnil v Aman, od koder se bo v ponedeljek podal v Tel Aviv. V Sveti deželi se bo papež mudil do prihodnjega petka, obiskal pa bo še Jeruzalem, Betlehem in Nazaret.