Papež Benedikt XVI. na splošni avdienci govoril o carigrajskem patriarhu Germanu in
se po njej srečal še z delegacijo kanadskih staroselcev
VATIKAN (sreda, 29. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. na današnji splošni
avdienci na Trgu svetega Petra v Vatikanu poudaril, da vera kljub temu, da ji obraz
zatemnjujeta greh in umazanost, pomaga uvideti navzočnost Boga v Cerkvi in v vsakem
človeku. Ljudje smo naravnani tako, da vidimo predvsem grehe in negativno, toda s
pomočjo vere, ki nam omogoča gledati na pristen način, lahko tudi danes in vedno v
Cerkvi odkrivamo Božjo lepoto, je dejal papež in vernike povabil k molitvi, da bi
jih Bog naučil videti njegovo prisotnost in lepoto v Cerkvi in svetu. Približno 40.000-glavi
množici, med katero je bilo tudi nekaj Slovencev, je sveti oče danes govoril o carigrajskem
patriarhu Germanu, ki ga je predstavil kot voditelja boja zoper ikonoklazem in kot
avtorja pomembnih marioloških intuicij. Ta carigrajski patriarh, ki je veroval v duhovno
vrednost in češčenje svetih podob, je po papeževih besedah svetu zapustil predvsem
tri osrednje nauke. Trdil je, da na svetu in v Cerkvi obstaja očitna navzočnost Boga,
ki se jo ljudje morajo naučiti sprejemati. Bog je človeka ustvaril po svoji podobi,
a to podobo je nato prekrila umazanost greha, je pojasnil rimski škof in opozoril,
kako se je posledično zdelo, da se Bog ne razodeva več. Carigrajski patriarh, ki je
službo patriarha opravljal od leta 715 do leta 730, pa je trdil, da je Boga mogoče
uvideti v svetih podobah in upodobitvah Jezusovega obličja. Po učlovečenju Božjega
Sina je torej mogoče v njegovih podobah, pa tudi v podobah svetnikov in vseh ljudi,
v katerih se lesketa Božja svetost, videti Boga. Drugi nauk patriarha Germana po
papeževih besedah zadeva liturgijo, ki prav tako omogoča videti Božji sij, tretji
njegov nauk pa se nanaša na ljubezen do Cerkve. Kar zadeva Cerkev, smo ljudje naravnani
tako, da vidimo predvsem grehe in negativno, toda s pomočjo vere, ki nam omogoča gledati
na pristen način, lahko tudi danes in vedno v njej odkrivamo Božjo lepoto, je poudaril
papež, ki je še carigrajskega patriarha Germana označil za velikega teologa. Ob koncu
kateheze in povzetkih katehez v angleščini, francoščini, nemščini in španščini je
sveti oče zbrane vernike pozdravil v različnih jezikih, med drugim tudi v slovenščini:
"Lepo pozdravljam romarje iz Slovenije, še posebej iz Ljubljane, Mengša, Slovenskih
Konjic, Tolmina in s Primskovega. Dragi prijatelji! Prišli ste v Rim, da bi ob zgledu
svetih apostolov Petra in Pavla poživili vašo vero in zvestobo Vstalemu Kristusu in
Njegovi Cerkvi. Naj bo On vir vašega veselja in upanja in naj vas vse spremlja moj
blagoslov!" Poseben pozdrav je papež namenil tudi vernikom iz italijanskega
otoka Sardinija, ki so se mu prišli zahvalit za lanskoletni obisk. Sveti oče je spomnil
na praznik svete Katarine Sienske, ki ga Cerkev obhaja danes, in vernike, predvsem
mlade, povabil, naj bodo tako kot ta priljubljena svetnica tudi oni zaljubljeni v
Kristusa. Po splošni avidenci se je papež v avli Pavla VI. srečal še z delegacijo
kanadskih staroselcev, ki sta jih vodila narodni voditelj Indijancev Phil Fontaine
in predsednik Kanadske škofovske konference nadškof James Weisgerber. Kot so sporočili
s tiskovnega urada Svetega sedeža, je sveti oče najprej prisluhnil zgodbam staroselcev,
ki so mu govorili tudi o svojih težavah, nato pa je izpostavil podporo Cerkve kanadskim
domorodcem. Ob njihovem pripovedovanju o trpljenju in težavah otrok v šolah, ki jih
povzročajo tudi pripadniki Cerkve, je papež izrazil žalost in poudaril, da družba
takšnih zlorab ne more tolerirati. Benedikt XVI. je kanadskim staroselcev zagotovil
svoje molitve. Kot je dejal, bo Boga prosil, da bi tisti, ki so trpeli, zmogli najti
pot do ozdravljenja. Domorodce je še spodbudil, da bi zmogli iti naprej s prenovljenim
upanjem. Kanadska zvezna vlada je v preteklosti ustanovila šole za otroke indijance,
ki so jih financirale verske organizacije in država. Od 76 takšnih šol, ki jih je
obiskovalo približno 100.000 učencev, so jih 45 vodila katoliška združenja. Šlo je
za neke vrste prisilne šole, ki so jih sicer v 70. letih prejšnjega stoletja zaprli,
v njih šolajoči se domorodci pa naj bi bili pogosto žrtve fizičnega in spolnega nasilja.