Evropsko srečanje Katoliška cerkev in muslimanske skupnosti v Evropi

FRANCIJA (četrtek, 30. april 2009, RV) – V torek se je v Bordeauxu v Franciji zaključilo dvodnevno evropsko srečanje škofov in pri škofovskih konferencah odgovornih za odnose z muslimani v Evropi, ki ga je organiziral Svet evropskih škofovskih konferenc. Tovrstno srečanje, naslovili so ga Katoliška cerkev in muslimanske skupnosti v Evropi, je bilo organizirano prvič, udeleženci pa so prišli iz 15 evropskih držav, tudi iz Slovenije. Uvodni govor je imel predsednik Papeškega sveta za medverski dialog kardinal Jean-Louis Tauran, ki je govoril o katoliško-muslimanskem dialogu v Evropi, izpostavil njegovo kompleksnost in med drugim dejal, da nam ta dialog nudi priložnost za poglobitev lastne vere, da o njej pričujemo in jo utemeljujemo ter tako ustvarimo iskren dialog brez zapadanja v relativizem, so zapisali v sporočilu za javnost. Udeleženci so prav tako predstavili razmere na področju katoliško-muslimanskega dialoga v svojih državah. Izpostavljeno je bilo vprašanje, kako v današnji Evropi pristopiti k muslimanski verski skupnosti in med drugim rečeno, da čeprav obstaja veliko različnih načinov, se prisotnosti muslimanov v Evropi ne more povezovati le s vprašanjem migracije. V nekaterih evropskih državah namreč živi že nekaj generacij muslimanskih pripadnikov, ki so se rodili in izobraževali v Evropi in se v polnosti čutijo kot Evropejci. Med izzivi medverskega dialoga je bilo izpostavljeno pravno vprašanje mešanih zakonskih zvez, izobraževanje in integracija v šolah, povezovanje mladinskih katoliških in muslimanskih skupin, vprašanja glede gradnje mošej in minaretov v nekaterih evropskih državah in podobno. Beseda pa je tekla tudi o vprašanju, kako lahko medverski dialog prispeva k razpravi na področju bioetike in vlogi religije v javnem prostoru. Med govorniki je bil tudi Andrea Pacini, znan po svoji dejavnosti in uspehih na področju sodelovanja z muslimanskim svetom, ki je leta 2005 tudi izdal knjigo o stanju mladih muslimanov v Evropi. Pacini je v svojem govoru med drugim opozoril na tri pomembne dejavnike, povezane z razumevanjem muslimanske identite: odnos prve generacije muslimanskih migrantov do islama, odnos do evropske družbe in vpliv prihoda muslimanov v Evropo na širšo družbeno raven.