Katoliška cerkev na Kitajskem in o njeno upanje za prihodnost

RIM (ponedeljek, 13. april 2009, RV) – Katoliška cerkev na Kitajskem zadnjih 50 let živi v strogi tajnosti v kar jo sili država, ki preganja vsako obliko veroizpovedi. Misijonar Bernardo Cervellera, član Papeškega instituta za misijone, se je prejšnji teden udeležil konference o preganjanju kristjanov na Kitajskem, ki jo je organizirala Fundacija Lepanto. Govoril je o stanju Katoliške cerkve na Kitajskem in o njenem upanju za prihodnost. Dejal je, da Kitajska ostaja komunistična država z velikim nadzorom nad življenjem njenih prebivalcev, še posebej na področju vere. Ob tem je razložil, da tovrstni nadzor zajema pritiske, ki se odražajo na različnih vidikih človeškega življenja: od pravice do svobodnega združevanja, ker vlada dovljuje ali prepoveduje shode, do svobodnega izražanja veroizpovedi, ki je izredno omejena. Nadzor je tudi zelo navzoč na internetu in sami omejitvi dostopa, ker mnoge spletne strani ne podpirajo državne ideologije. Ob tem je zanimiv podatek, ki ga je objavila skupina za človekove pravice iz New Yorka – Freedom House, ki navaja, da je internetno okolje na Kitajskem eno najbolj kontroliranih, takoj za Kubo. Pater Carvellera je govoril tudi o stanju katoliških škofov, ki so zvesti papežu. Njihova svoboda in položaj sta še posebej ogrožena, ker je za državo pokorščina Svetemu sedežu izdajstvo lastne države, kazni za to pa so hude. Ob tem je Carvellera spomnil na usodo mnogih duhovnikov, ki so v desetletjih preganjanja Katoliške cerkve na Kitajskem izginili neznano kam. Najverjetneje je večina umorjena, njihova trupla pa zažgana, da bi se s tem zabrisala vsakršna sled zločina. Kljub vsemu je na Kitajskem v zadnjem času zaznati preporod tako v organizaciji države, kot tudi na področju verkse svobode, kar daje novo upanje za Cerkev na Kitajskem, z veseljem ugotavlja Carvellera in dodaja, da je bilo v zadnjih letih zaznati izrazit verski preporod, ki je napolnil cerkve, kot še nikoli.
Drugi govorec na konferenci je bil Antonello Brandi, ustanovitelj in predsednik italijanske fundacije za raziskovanje Laogai-a, ki predstavlja obsežen sistem zaporniškega dela na Kitajskem. Ob tem je razložil, da Laogai v kitajščini pomeni prevzgoja ob delu, zaporniški sistem pa je v bistvu sistem delovnih taborov, kjer so ljudje pod težkimi pogoji, brez vsakršne socialne varnosti prisiljeni delati 16 ur na dan. Njihova ustanovitev sega v leto 1950, ko je bil tovrstni sistem ustanovljen po zgledu Sovjetske zveze. Natančno število zapornikov, ki so prisiljeni delati v takšnih razmerah ni znano, ocenjujejo pa, da je v tovrstni sistem vključenih kar 6,8 milijonov ljudi, vključno s tistimi, ki so zaprti zaradi upora proti režimu – politiki in civilisti; verski voditelji, med njimi tibetanski menihi, katoliški škofje, protestantski duhovniki ter zločinci. Brandi je pojasnil, da Kitajska, s prevzgojo ob delu želi doseči dvojni namen: prvi je zatiranje političnih borcev za demokracijo, internetnih oporečnikov, borcev za pravice delavcev in pripadnikov verskih gibanj; drugi namen pa je bresplačno delo. Število delovnih taborov je državna skrivnost, vendar pa naj bi po raziskavi na Kitajskem obstajalo več kot 1000 dokumentiranih delavnih prevzgojnih taborov.