P. Raniero Cantalamessa na veliki petek: "Kristusova smrt daje trpljenju nov smisel."
VATIKAN (sobota, 11. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. bo nocoj ob 21.
uri v baziliki svetega Petra vodil slovesno velikonočno bdenje, med katerim bo krstil
pet katehumenov. Jutri dopoldne pa bo vodil slovesno bogoslužje Gospodovega vstajenja,
po maši pa bo nagovoril vernike in vse ljudi dobre volje ter podelil blagoslov Urbi
et Orbi ali Mestu in svetu. Sveti oče je včeraj popoldne v baziliki sv. Petra vodil
bogoslužje velikega petka, zvečer pa je vodil pobožnost križevega pota v rimskem Koloseju.
Homilijo med bogoslužjem velikega petka v baziliki sv. Petra pa je imel pridigar papeške
hiše pater Raniero Cantalamessa. Kristusova smrt daje trpljenju nov smisel, tudi temu,
ki ga je ta teden povzročil potres v italijanski pokrajini Abruzzo, je dejal papeški
pridigar. Življenje brez Boga je dan, ki se konča z nočjo, z Bogom pa je noč, ki se
konča z dnevom, dnevom brez mraka. P. Cantalamessa je svoje razmišljanje velikega
petka posvetil sv. Pavlu in dejal, da apostol narodov ponuja odgovore na izzive, s
katerimi se sooča vera v današnjem času. Izzive snujejo ateistične skupine, kot primer
pa je navedel napise na avtobusih, ki jih je bilo moč videti po evropskih mestih:
Bog verjetno ne obstaja. Zato ne skrbi in uživaj življenje. Vendar kako lahko
uživa življenje nekdo, ki se sooča z krivico, je nadaljeval s vprašanjem p. Cantalamessa
in dejal, da napisi na avtobusih sporočajo, da vera v Boga preprečuje uživanje življenja,
da je sovražnica sreče. Brez vere bi potemtakem na svetu moralo biti mnogo več sreče.
Sv. Pavel na vprašanje trpljenja in sreče odgovarja tako, da pojasni izvor in pomen
vsega trpljenja, začenši s Kristusovim trpljenjem. Na vprašanje: “Ali je Kristusovo
trpljenje bilo potrebno?”, apostol Pavel odgovori pritrdilno in pravi, da je bilo
Kristusovo trpljenje neizogibno. Trpljenje je potrebno za pokoritev za grehe in za
spravo z Božjo pravičnostjo, in to je tisto, kar po besedah p. Cantalamesse v sodobnem
svetu povzroča zavračanje vsake ideje o žrtvovanju za Boga in tudi same ideje o Bogu.
Kristus je dal trpljenju radikalno nov pomen. Ni več človek tisti, ki vpliva na Boga,
da bi se z njim spravil, temveč je prej Bog tisti, ki si prizadeva, da bi človeka
zaustavil v sovraštvu do samega sebe in do svojega bližnjega. Odrešenje se ne začne
s človekom, ki prosi za spravo, temveč se začne z Božjo prošnjo: Spravite se z Bogom.
Za sv. Pavla je temeljni vir človeške nesreče ravno greh, zavrnitev Boga in ne Bog
sam. To je tisto, kar človeka vklepa v laži in krivico ter je razlog vsega družbenega
zla, je dejal papeški pridigar. Kristus je s svojim trpljenjem in smrtjo spremenil
tudi odnos med ugodjem in bolečino. Na ta način se ugodje ne konča več v trpljenju,
temveč trpljenje vodi v življenje in radost, je dejal p. Cantalamessa ter nadaljeval,
da je trpljenje za vsakega človeka velika skrivnost, še posebej trpljenje nedolžnih,
brez vere v Boga pa postane skrajno nesmiselno. Kristusov križ je za vsakega človeka
razlog upanja in leto sv. Pavla je priložnost za posebne milosti, tudi za tiste, ki
ne verujejo in še vedno iščejo resnico, je dejal papeški pridigar med bogoslužjem
velikega petka.