Sveti oče na veliki četrtek dejal, da med vsako evharistijo živi Bog z nami vzpostavlja krvno sorodstveno vez

RIM (petek, 10. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes ob 17. uri v baziliki sv. Petra začel z bogoslužjem velikega petka, ob 21. uri in 15 minut pa bo v rimskem Koloseju vodil pobožnost križevega pota. Letos je meditacije za križev pot napisal indijski nadškof Thomas Menamparampil.
Sveto mašo v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo je sveti oče daroval sinoči v baziliki sv. Janeza v Lateranu. V homiliji je govoril o skrivnosti zadnje večerje in dejal, da med vsako evharistijo živi Bog z nami ustvarja mir oziroma med sabo in nami vzpostavlja krvno sorodstveno vez. Preko Jezusovega utelešenja, preko prelitja njegove krvi smo pritegnjeni v pravo sorodstvo z Jezusom in tako z samim Bogom. Jezusova kri je njegova ljubezen, v kateri sta božansko življenje in človeško življenje postala eno, je dejal sveti oče. Pojasnil je tudi nekatere elemente zadnje večerje, ki jih vsebuje mašni kanon, predvsem Jezusove roke in oči ter lomljenje kruha. Sveti oče je povabil, da se zazremo na Jezusove svete roke, s katerimi je na zadnji večerji vzel kruh, s katerimi je ozdravljal in blagoslavljal otroke, jih polagal na ljudi, na roke, ki so bile prebodene z žeblji in za vedno zaznamovane z stigmami, znamenji njegove pripravljenosti umreti iz ljubezni. Jezue nas vabi , da kakor je sam povzdignil oči proti nebu tudi mi dvignemo svoje oči, predvsem pa srca. Uči nas, da upremo svoj pogled navzgor, da ga ločimo od stvari tega sveta in se v molitvi usmerimo k Bogu. Sveti oče je povabil k molitvi, da bi naše oči videle to, kar je resnično, sijoče in dobro, da bi tako videle Božjo navzočnost v svetu, da bi na svet gledali z očmi ljubezni, z Jezusovimi očmi, prepoznavali pomoči potrebne brate in sestre, ki čakajo na besedi in dejanje. Papež je nato spregovoril še o Jezusovem lomljenju kruha, ki ga je nato razdelil med svoje učence, rekoč, da se z razdeljevanjem oblikuje skupnost, da se v razlomljenem kruhu, razdeljuje sam Jezus. Sveti oče je izpostavil, da se v lomljenju in razdeljevanju kruha kaže globoka narava evharistije, to je agape, ljubezen spremenjena v telo. V Jezusovem lomljenju kruha, je ljubezen, ki se deli med druge, dosegla najbolj radikalno obliko: Jezus je pristal na to, da je bil prelomljen kot živi kruh. V njegovem razdeljevanju pa prepoznamo skrivnost semena, ki potem, ko umre, rodi obilo sadov, je dejal sveti oče in poudaril, da evharistija ne more nikoli biti le liturgično dejanje. Dopolni se namreč le, ko liturgični agape postane ljubezen v vsakdanjem življenju. Prosimo Gospoda milosti, je dejal papež, da se naučimo globlje živeti evharistično skrivnost, na tak način, da bi se začel spreminjati tudi svet.