Sveti oče ponovno izrazil solidarnost do žrtev ponedeljkovega potresa v mestu L'Aquila
VATIKAN (sreda, 8. april 2009, RV) – Sveti oče je na današnji splošni avdienci
ponovno izrazil solidarnost do žrtev ponedeljkovega potresa v mestu L'Aquila v osrednjeitalijanski
pokrajini Abruzzo, ki je terjal 250 človeških življenj in več kot tisoč ranjenih ter
povzročil ogromno materialno škodo. Papež Benedikt XVI. je prebivalcem abruškega območja
zagotovil, da niso sami, pač pa je tudi on z njimi, in napovedal, da bo, takoj ko
bo mogoče, L'Aquilo obiskal tudi sam. Vsem trpečim je zagotovil svoje molitve ter
spodbudil reševalce, policijo in številne prostovoljce, ki nesebično pomagajo prizadetim,
in tako kažejo, kako pomembna je v tako bolečih trenutkih solidarnost. Tem dragim
ljudem želim še enkrat povedati, da papež z njimi deli bolečino in skrbi. Preljubi,
takoj, ko bo mogoče, upam, da vas pridem obiskat. Vedite, da papež moli za vse in
Boga prosi usmiljenje za vse pokojne, njihove svojce in preživele, je dejal Benedikt
XVI., ki je po splošni avdienci osebno telefoniral l'aquilskemu nadškofu in mu je
izrazil osebno bolečino za tragične dogodke v omenjenem mestu in njegovi okolici.
Sveti oče je v telefonskem pogovoru vsem prizadetim zagotovil duhovno bližino in molitve
ter potrdil, da bo prizadeto potresno območje obiskal takoj, ko bo mogoče. Papež
je sicer današnjo katehezo na Trgu svetega Petra, kjer se je zbralo približno 15.000
romarjev, posvetil velikemu tednu in razmisleku o daru odrešenja. Ta čudovita in presenetljiva
skrivnost kaže, kako Jezus, četudi je Bog, svojih božanskih odlik ni želel zadrževati
v izključno svoji posesti ali kot orodje zmagoslavja, pač pa se je izpraznil in prevzel
skromno in slabotno človeško naravo. To pa ni bil sad neke slepe usodnosti, pač pa
sad svobodne odločitve in velikodušnega pristanka na odrešenjski načrt Jezusovega
očeta, je dejal rimski škof in poudaril, da je Jezus vse to naredil iz ljubezni do
nas. Iz ljubezni je postal naš brat in iz ljubezni do nas je delil položaj vsakega
moža in žene. Sveti oče je nato govoril o pomenu velikonočnega tridnevja in vernike
povabil, naj odprejo svoja srca velikonočni skrivnosti. Zbrane na Trgu svetega Petra
je papež spomnil, kako bodo na veliki četrtek duhovniki obnovili svoje obljube in
tako okrepili svojo zvestobo Kristusu, ki jih je izbral za svoje služabnike. Pri popoldanski
četrtkovi sveti maši se Cerkev spominja zadnje večerje ter postavitve evharistije,
duhovništva in nove zapovedi ljubezni. Pod podobama kruha in vina je Jezus Kristus
navzoč s svojim telesom in krvjo. To je darovanje nove zaveze vsem ljudem, ne glede
na raso ali kulturo, je poudaril Benedikt XVI. in vernike povabil, naj se na veliki
četrtek Bogu zahvalijo za dar evharistije, ki naj jo prejemajo pobožno in jo častijo
z živo vero. Veliki petek, ko je Jezus za odpuščanje naših grehov daroval svoje življenje,
bo zavit v tišino. Človeškemu razumu sta Kristusov pasijon in njegova smrt na križu
nerazumljiva in se lahko zdita nekaj nesmiselnega, saj Bog, ki ne le da postane človek
in ne le da trpi in si naloži vso človeško tragedijo, da bi odrešil človeka, pač pa
zanj tudi umre, je spomnil papež in dodal, da Jezusova smrt privablja v spomin neštete
človeške bolečine in zlo, ki pritiskajo na človeštvo vseh časov: težo umiranja, sovraštva
in nasilja, ki okrvavljajo zemljo. Kristusov pasijon se nadaljuje v trpljenju ljudi,
je dejal Benedikt XVI. in poudaril, da je veliki petek dan za prebuditev vere ter
okrepitev upanja in poguma Med velikonočno vigilijo, ko bodo zadonele pesmi veselja
ob Gospodovem vstajenja bo ponovno potrjena zmaga luči nad temo ter življenja nad
smrtjo. Sveti oče je vernike povabil, naj globoko doživijo velikonočno tridnevje,
da bi vedno bolj bili deležni Kristusove skrivnosti.